"Sodniki, Slobodan Praljak ni vojni zločinec. S prezirom zavračam vašo sodbo," je po izreku 20-letne zaporne kazni dejal 72-letni Praljak, nekdanji načelnik generalštaba HVO-ja, in nekaj popil iz stekleničke. Njegova odvetnica Nataša Faveau - Ivanović je dejala, da je bil v steklenički strup, zato je predsedujoči sodnik Carmel Agius prekinil izrek sodbe in v sodno dvorano poklical zdravnika. Praljaka so s helikopterjem odpeljali v bolnišnico, kjer je umrl.

Predsedujoči sodnik Agius je sodni proces prekinil za več kot dve uri. Izrek sodbe so preselili v drugo sodno dvorano, saj so prejšnjo nizozemske oblasti zavarovale kot kraj zločina.

Dolgoletne zaporne kazni tudi za preostalo peterico
V nadaljevanju izreka sodbe je sodnik sporočil, da je prizivno sodišče potrdilo prvostopenjske obsodbe načelniku generalštaba HVO-ja Milivoju Petkoviću na 20 let zapora, nekdanjemu vodji vojaške policije Valentinu Ćoriću na 16 let ter vodji komisije za izmenjavo vojnih ujetnikov Berislavu Pušiću na 10 let zapora.

Pred prekinitvijo je sodnik že potrdil tudi prvostopenjski obsodbi nekdanjemu predsedniku vlade Herceg-Bosne Jadranku Prliću na 25 let zapora in nekdanjemu obrambnemu ministru Brunu Stojiću na 20 let.

Potrditev sodbe iz leta 2013
Sodišče je tako v prizivnem postopku potrdilo 29. maja 2013 izrečene sodbe na prvi stopnji, ko so navedene spoznali za krive vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Bošnjaki med letoma 1992 in 1994 zaradi etničnega čiščenja, pa tudi zaradi organiziranja koncentracijskih taborišč ter umorov, mučenj in posilstev v Hercegovini in osrednji Bosni.

Pri današnji sodbi so upoštevali del pritožb obrambe in tožilstva, vendar so visoki civilni in vojaški predstavniki bosanskih Hrvatov "še naprej krivi za številne in težke zločine v BiH-u".

Skupni zločinski načrt s ciljem etničnega čiščenja
Prizivni senat haaškega sodišča je danes potrdil tudi prvi del sodbe, ki se nanaša na vlogo takratnega hrvaškega vodstva. Sodišče je razsodilo, da je obstajal skupni zločinski načrt s ciljem etničnega čiščenja Bošnjakov na območju Herceg-Bosne.

"Obtoženi Prlić, Stojić, Praljak in Pušić so se pritožili na ugotovitev sodnega senata, da so Franjo Tuđman in drugi hrvaški voditelji podpirali prizadevanja za nastanek hrvaške države, ki bi spremenila prejšnje meje in pripomogla k združitvi tamkajšnjih Hrvatov z domovino," je prebral sodnik Agius in dodal, da je "prizivno sodišče odločilo, da obtožencem ni uspelo dokazati, da je sodni senat napačno tolmačil dokaze, da ni upošteval vseh dokazov ali storil kakšno drugo napako pri sprejemanju odločitve".

Sodišče je še razsodilo, da je potekal mednarodni oboroženi spopad ob vpletenosti Hrvaške ter stanje okupacije, s tem pa zavrnil pritožbo obrambe, ki je zahtevalo oprostilno sodbo ali občutno znižanje kazni.

Zadnja sodba haaškega sodišča
Današnja sodba je bila zadnje dejanje haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bo po 24 letih zaprlo svoja vrata. Primere, ki ostajajo brez razpleta, pa rešuje posebni mehanizem, ki v manjšem obsegu nadaljuje delo sodišča.

Hrvaški strokovnjaki o varnostnih kršitvah na sodišču
Hrvaški mediji medtem že ugibajo, kako je v sodni dvorani sploh lahko prišlo do tega, da je Praljak spil strup. Strokovnjak za varnost Mate Laušić, nekdanji vodja varovanja predsednika Tuđmana, za HRT ocenjuje, da je pri varnostnem postopanju haaškega sodišča prišlo do kršitev pravil, saj pregledi obtožencev naj ne bi bili dovolj natančni, 12 varnostnikov na sodišču pa je po njegovem mnenju odločno premalo.

Drugi varnostni strokovnjak Željko Cvrtila meni, da so zatajile varnostne službe v haaškem zaporu, kjer je bil pred sojenjem nastanjen Praljak. Po njegovem mnenju ni možnosti, da bi si umrli smrtonosno tekočino lahko zmešal sam, zato predvideva, da mu je strup dal nekdo iz osebja zapora, ali mu ga je prinesel obiskovalec, še poroča HRT.

Jutarnji list poroča o domnevah, da naj bi šlo v primeru smrtonosnega strupa za cianid ali arzenik. Toksikolog Franjo Plavšić ob tem za Jutarnji list opozarja, da je pri strupu, ki ga človek zaužije s pitjem, potreben določen čas, preden ta preide v kri, zdravniške službe pa po zaužitju uporabijo izpiranje želodca ali dializo, s čimer poskusijo preprečiti zastrupitev notranjih organov. Praljak naj bi tekočino popil ob 11.30, reševalna vozila pa naj bi do haaškega sodišča prispela šele uro kasneje, kar po poročanju Jutarnjega lista kaže na zakasnelo intervencijo reševalnih služb.