V nedeljo so v prestolnici Port-au-Prince zaznali pet novih primerov kolere, a so okužene takoj osamili in jih začeli zdraviti. Zaradi bolezni je v zadnjih dneh umrlo najmanj 250 ljudi, več kot 3.000 pa je bilo ranjenih.

Pet ljudi, ki so jih izolirali v prestolnici, se je okužilo v regiji Artibonite, nato pa so pripotovali v Port-au-Prince, so povedali na uradu Združenih narodov za humanitarne zadeve (OCHA). "Zadnji primeri ne pomenijo novega širjenja epidemije, saj so se ljudje okužili drugje, a je razvoj dogodkov kljub temu zaskrbljujoč," so povedali na uradu ter dodali, da si bodo prizadevali, da se epidemija ne bo razširila po prestolnici.

Tudi človekoljubna organizacija Save the Children opozarja na izjemno slabe sanitarne razmere v prestolnici - kljub zadnjim znakom upanja so razmere še vedno zelo nevarne. "Na tisoče ljudi še vedno živi v izjemno slabih razmerah, zato se moramo še naprej truditi, da zajezimo širjenje bolezni," je za BBC povedala Sarah Jacobs iz organizacije.

Razmere se umirjajo, a ni jasno, ali je vrh že mimo
Direktor haitijskega ministrstva za zdravje Gabriel Thimote je povedal, da število umrlih zaradi kolere narašča, a da se je umrljivost v zadnjih 24 urah zmanjšala. "Na najbolj kritičnih mestih smo ugotovili manj smrti in hospitaliziranih ljudi kot v zadnjih 24 urah," je povedal Thimote in dodal, da je trenutno mogoče reči, da se razmere umirjajo, a da še ne vedo, ali je izbruh bolezni že dosegel svoj vrh. Ob tem je izrazil tudi prepričanje, da bodo izbruh lahko zajezili in da se bolezen po njegovem mnenju ne bo množično razširila po Port-au-Princeu.

Čeprav so v zadnjih urah zaznali manje naraščanje okužb, so oblasti prepričane, da je kolera še vedno resna grožnja za kar 1,3 milijona prebivalcev, ki po uničujočem potresu, ki je otok zadel januarja, še vedno živijo v šotorskih naseljih v prestolnici in njeni okolici.

Slabe higienske razmere, ljudje še pijejo okuženo vodo
Zaradi slabih higienskih razmer, ki vladajo v naseljih, so prebivalci Haitija veliko bolj ranljivi in izpostavljeni koleri, ki jo povzroča bakterija, ki se prenaša z okuženo vodo ali hrano. Po izbruhu epidemije številni ljudje upoštevajo opozorila oblasti glede pitne vode in osebne higiene, a jih ogromno še vedno pije vodo iz reke, ki naj bi bila izvor bolezni.

Najhuje je v regijah Saint-Marc, Grande Saline, L'Estere, Marchand Dessalines, Desdunes, Petite Riviere, Lachapelle, in St. Michel de l'Attalaye, o primerih okužb pa poročajo tudi iz mesta Gonaives ter mest Archaei, Limbe in Mirebalais, ki so v bližini prestolnice.

Pripravljajo se na najhujše
Bolnišnice po vsej državi so polne, zato sprejemajo samo tiste, ki imajo hude driske, oblasti pa se trudijo, da bi v pokrajinah Artibonite in Central Plateau ter v prestolnici vzpostavili centre za zdravljenje kolere, v katerih bi lahko izolirali vse okužene paciente. Na pomoč so haitijske oblasti poklicale tudi številne mednarodne strokovnjake. "Pripraviti se moramo na resno epidemijo, čeprav upamo, da se to ne bo zgodilo," je povedal pomočnik posebnega odposlanca ZN-a za Haiti Nigel Fisher.

Kolera povzroči drisko in bruhanje, kar lahko pripelje do hude dehidracije, če se je ne zdravi hitro in s primernimi antibiotiki, pa lahko povzroči hitro smrt. To je prvič v zadnjih sto letih, da je kolera prizadela Haiti, oblasti pa imajo dovolj antibiotikov za 100.000 bolnikov.