Leto dni po katastrofalnem potresu, ki je zahteval več kot 220.000 smrtnih žrtev, brez strehe nad glavo pa je ostalo dva milijona ljudi, je Haiti spet obiskala ameriška dopisnica za TV Slovenija Vlasta Jeseničnik, ki je o razmerah v najrevnejši državi, ki jo je po potresu prizadel še izbruh kolere, spregovorila tudi za MMC.

Jeseničnikova je pojasnila, da so razmere v Port au Princeu in bližnji okolici leto dni po rušilnem potresu, ki je prizadel haitijsko prestolnico in nekatere mestne četrti zbrisal z obličja zemlje, nekoliko izboljšale. V različnih koncih mesta je mogoče srečati ljudi, ki še vedno odstranjujejo ruševine, nadaljuje se obnova zlasti poslovnih stavb, ponekod so začeli graditi nove hiše.

Seveda ni bilo mogoče pričakovati, da bodo haitijske oblasti uspele zagotoviti nove, trajnejše in predvsem trdnejše domove za okoli milijon in pol ljudi, ki so lanskega 12. januarja ostali brez strehe nad glavo, pa vendarle je neverjetno in tragično, da okoli milijon Haitijcev še vedno živi v šotorskih naseljih in najrazličnejših improviziranih bivališčih, ki so jih zgradili iz lesa, kartona, pločevine, plastike, je bila obisku začudena Jeseničnikova.

Prestolnica kot šotorsko naselje
Port au Prince ostaja velikansko šotorsko naselje, socialne razlike med bogatimi Haitijci, ki živijo v velikih, trdno zgrajenih, razkošnih domovih na pobočjih, ki obdajajo dvomilijonsko mesto in revnimi ljudmi, ki se stiskajo pod šotorskimi ponjavami, so se po besedah dopisnice poglobile. Najbolje je v Petionvillu, delu mesta, kjer živijo domača elita, diplomati, predstavniki različnih človekoljubnih organizacij. V njem so znova odprli samopostrežne trgovine, banke, hotele, restavracije.

V revnih mestnih četrtih so prizori povsem drugačni. Kupi smeti, podrte hiše, šotori, ki so jih ljudje postavili v parkih, na dvoriščih, cestah, kemična stranišča na pločnikih in neverjetna gneča. Boj za preživetje je neizprosen in na desettisoče Haitijcev skuša vsak dan najti delo, preživeti družino.

Jeseničnikova opozarja, da je težava z oskrbo s pitno vodo, elektriko še vedno velika. Vodo v šotorska naselja dovažajo. Čeprav so izkopali jame za latrine, postavili kemična stranišča, so higienske razmere slabe. To je tudi razlog, da je izbruhnila kolera, ki je zahtevala več kot 2.500 življenj. Težava ostaja tudi varnost v šotorskih naseljih. Ljudje so se sicer organizirali, ustanovili posebne enote prostovoljcev, ki skrbijo za red, vendar varnosti, zlasti ponoči, ni mogoče zagotoviti.

Pomoč predvsem prek nevladnih organizacij
Po besedah Jeseničnikove se je pomoč v hrani, zdravilih, začasnih bolnišnicah, šotorih, ki jo je v prvih tednih po potresu mednarodna skupnost pošiljala na Haiti, zmanjšala. Razdeljevanje pomoči in razporejanje denarja nadzira posebna komisija, ki jo vodita nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton in haitijski premier Jean-Max Bellerive. Zaradi birokratskih ovir, dejstva, da je v potresu umrlo okoli 20 odstotkov uradnikov, da haitijska vlada ne slovi po transparentnosti, ampak korupciji države pomoč usmerjajo predvsem prek nevladnih organizacij.

Okoli 60 držav darovalk je na lanski konferenci v New Yorku za obnovo Haitija namenilo okoli 10 milijard dolarjev. Največje so ZDA, Evropska unija in Kanada.

Nezadovoljstvo med Haitijci je veliko, pripoveduje Jeseničnikova in pojasnjuje, da je to najrevnejša država na zahodni polobli, v kateri kar 80 odstotkov ljudi živi z manj kot dvema dolarjema na dan. Razmere po potresu so se še poslabšale. Ljudje predsedniku Reneu Prevalu očitajo, da skrbi le zase, da se je vlada na katastrofo odzvala prepočasi. V prvih dneh po potresu so za varnost skrbeli pripadniki elitne ameriške 82. padalske divizije, pripadniki Združenih narodov.

Jeza, razočaranje se širita tudi zaradi predsedniških volitev. Prvi krog, ki je potekal pred nekaj tedni, ni prinesel končnega zmagovalca, zaradi goljufij, ponarejanja rezultatov še ni znano, kdo se je uvrstil v drugi krog, ki bo predvidoma februarja. Haiti čim prej potrebuje učinkovito vlado, ki bo sposobna reševati velikanske težave, s katerimi se spopada desetmilijonska država, končuje Jeseničnikova.