Haiti je 12. januarja leta 2010 prizadel potres z magnitudo sedme stopnje, ki je zahteval 230.000 življenj, še milijon in pol ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo. Zatem je izbruhnila še kolera. Foto: EPA
Haiti je 12. januarja leta 2010 prizadel potres z magnitudo sedme stopnje, ki je zahteval 230.000 življenj, še milijon in pol ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo. Zatem je izbruhnila še kolera. Foto: EPA
Združeni narodi
V tožbi proti Združenim narodom še nihče ni bil uspešen. Foto: EPA

Tožitelji od Združenih narodov zahtevajo, da plačajo odškodnino na tisoče Haitijcem, ki so od izbruha kolere oktobra leta 2010 podlegli tej bolezni ali hudo zboleli. Epidemija je zahtevala 8.300 življenj, zbolelo pa je več kot 650.000 prebivalcev te najrevnejše države na zahodni polobli. Zaradi bolezni so se že tako slabe razmere, ki jih je povzročil katastrofalni potres januarja leta 2010, na Haitiju še bolj zaostrile in privedle do humanitarne katastrofe.

Slabe izkušnje z ZN-om
Študije so namreč pokazale, da so kolero na Haiti prinesli nepalski pripadniki mirovnih sil ZN-a. Slab in dotrajan sistem sanitarij, ki so ga v svojih bivališčih imeli vojaki, je povzročil onesnaženje največje reke v državi, ki jo Haitijci uporabljajo tudi za pitno vodo in kopanje. Ko se je izvedelo, kje tiči vzrok za epidemijo kolere, so obupani Haitijci odšli na ulice, kjer so zahtevali, da se mirovne sile ZN-a umaknejo iz države.

Prebivalci te države so imeli že pred tem veliko slabih izkušenj z misijami ZN-a, ki so v državo prvič prišle po državnem udaru leta 2004. Pripadnike sil iz različnih držav so večkrat obtožili spolnega nasilja in posilstev, tudi otrok.

"Nismo imeli druge možnosti"
Združeni narodi so zavrnili odgovornost za izbruh epidemije, hkrati pa opozorili, da imajo imuniteto za tovrstne zadeve, zato jih nihče ne more tožiti. Brian Concannon, direktor Instituta za pravičnost in demokracijo na Haitiju (IJDH), se sicer zaveda, da nihče v tožbi proti Združenim narodom še ni uspel, a je opozoril, da niso imeli več druge izbire, potem ko je organizacija kar naprej zavračala njihove zahteve po začetku pogajanj za izplačilo odškodnine.

"Žrtve resnično niso imele več nobene druge možnosti," je dejal. Tožitelji zahtevajo več kot dve milijardi ameriških dolarjev, s katerimi bi izboljšali haitijski vodovodni sistem, žrtve pa bodo skušale izterjati še nedoločeno vsoto zase. Institut je sicer v preteklosti od ZN-a zahteval najmanj 100.000 dolarjev za vsako družino, ki je zaradi kolere izgubila člana, in najmanj 50.000 dolarjev za vsakega obolelega.

V tožbi tudi opozarjajo, da so Združeni narodi skušali prikriti svojo vlogo v izbruhu kolere s tem, da so dajali napačne in zavajajoče izjave, zlagali so se tudi, da so vse pripadnike svoje misije testirali. Tudi Navi Pillay, visoka predstavnica ZN-a za človekove pravice, je dejala, "da bo znotraj in zunaj ZN-a zahtevala odškodnino za vse, ki so trpeli zaradi kolere". A kdo natančno bi moral po njenem mnenju plačati, ni povedala.