To bi po njegovem mnenju olajšalo normalizacijo odnosov med Beogradom in Prištino.

Med 28 državami članicami EU-ja Kosova ni priznalo pet držav - Španija, Slovaška, Ciper, Grčija in Romunija.

Haradinaj je v intervjuju za avstrijski časopis Presse še navedel, da navdušenje in energija EU-ja in ZDA, ki sta bila prisotna ob ustanovitvi Kosova, pojenjata. Priznal je, da rojstvo države ni lahek proces in da se je Kosovo v desetih letih naučilo marsikaj. Dodal pa je, da je zdaj prišel čas, da se oblikuje jasna perspektiva za Kosovo in njegove državljane.

Vučić poziva h kompromisu
Medtem je srbski predsednik Aleksandar Vučić ob obletnici Kosova pozval h kompromisu glede normalizacije dialoga s Prištino. Kot je pojasnil, so pri vsakem dogovoru potrebni kompromisi, saj ne more biti vse sklenjeno le v prid eni strani. Ob tem je dodal, da če ne bodo sklenili kompromisa, bo še več let obstajal "zamrznjen konflikt".

Kosovo, najmlajša evropska država, danes zaznamuje deseto obletnico samostojnosti. Država, ki si želi tako članstva v EU-ju kot zvezi Nato, se sooča z več odprtimi vprašanji, vključno s še vedno napetimi odnosi s Srbijo, korupcijo in visoko stopnjo brezposelnosti.

Haradinaj je danes po posebnem zasedanju vlade v Prištini dejal, da je Kosovo izpolnilo zahteve ljudi po svobodi, ampak da se "zavedajo, da še niso izpolnili želja državljanov po moderni državi".

V Prištini bo sicer v nedeljo potekala slavnostna seja parlamenta in posebna proslava, s katero bodo zaznamovali deseto obletnico države.

Malce boljši odnosi s Srbijo
Kosovo je članica nekaterih mednarodnih in nevladnih organizacij. V nekaterih je članica država sama, v drugih skupaj ali kot začasna upravna misija ZN-a na Kosovu (Unmik), ki so ga ustanovili leta 1999 po koncu vojne na Kosovu med kosovsko osvobodilno vojsko in takratno jugoslovansko vojsko. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom ZN-a je prehodna kosovska vlada 17. februarja 2008 enostransko razglasila neodvisnost od Srbije. Ta še vedno zavrača kosovsko samostojnost, je pa v okviru bruseljskega dogovora iz leta 2013 Beograd privolil v pogovore o normalizaciji odnosov s Prištino.

Odnosi s Srbijo so se nekoliko izboljšali, a so še daleč od normalnih. Nekoliko se je izboljšal položaj kosovskih Srbov, predvsem zaradi tega, ker so Srbi začeli sodelovati v političnem življenju Kosova. Prav kosovski Srbi so imeli ključno vlogo pri oblikovanju zadnje kosovske vlade pod vodstvom Haradinaja, saj je vladajoča koalicija z njihovimi glasovi v parlamentu dobila zadostno podporo. Na začetku leta je javnost sicer pretresel umor znanega, zmernega srbskega politika Oliverja Ivanovića, ki je bil v javnem sporu s srbsko vlado.

Kosovo se spoprijema tudi z drugimi odprtimi vprašanji. V zadnjem času so duhove burile zahteve po ukinitvi posebnega sodišča za vojne zločine na območju Kosova, a so se v Prištini nato uklonili mednarodnemu pritisku. Prve sodbe sodišča je pričakovati še letos.