Prejšnji mesec je kot strela z jasnega skupina poslancev poskušala odpraviti zakon, ki regulira novo sodišče.

In kosovski predsednik Hashim Thaçi, ki je bil leta 2014 ključen, da je pod hudimi mednarodnimi pritiski parlament sploh potrdil tako sodišče, zdaj pravi, da bi tako zakonodajo podpisal. To naj bi bil jasen znak, da si želi, da poslanci s svojo zahtevo poskusijo znova, pravi analitik Albert Krasniqi iz think-tanka Kosovski demokratični inštitut.

Zahodne sile niso nič kaj navdušene nad kosovskim izmikanjem - vodja urada EU-ja na Kosovu je poskus odprave zakona označil za "grozljivega" in "izredno škodljivega za Kosovo", State Department pa je izrazil "globoko zaskrbljenost".

Ameriški veleposlanik na Kosovu Greg Delawie je dejal, da bo Washington odpravo zakonodaje štel kot "nož v hrbet". "Odločitev o preklicu posebnega sodišča bi pomenila prelomno točko, s katero bi se Kosovo oddaljil od vladavine prava, Evrope in ZDA. Kosovo, ne izberite take prihodnosti za vaše otroke," je pred božičem tvitnil Delawie.

ZDA so šle še dlje in prištinskim oblastem zagrozile, da bodo, v primeru odprave sodišča, dovolile Moskvi, da se vključi v oblikovanje posebnega sodišča za vojne zločine in tako v Varnostnem svetu ZN-a ne bodo blokirale ruske pobude, navaja b92.

Thaçi, premier Ramush Haradinaj in drugi politični voditelji na Kosovu so bili vsi višji člani Osvobodilne vojske Kosova (KLA), albanske paravojaške skupine, ki je delovala na področju Kosova med letoma 1996 in 1999 ter je igrala pomembno vlogo v kosovski vojni leta 1999 med Jugoslavijo in zvezo Nato, pri čemer je imela dejavno podporo nekaterih njenih članic, kot so Velika Britanija, Francija in ZDA.

KLA v bran soborcem
Naloga novonastalega sodišča je, da sodno preganja nekdanje člane KLA-ja, ki so na Kosovu med vojno vodili kampanjo nasilja in ustrahovanja proti tam živečim Srbom, drugim etničnim skupinam in političnim nasprotnikom.

Ko so po koncu vojne na Kosovo prišle Natove sile, je iz te nekdanje srbske pokrajine iz svojih domov zbežalo več kot 160.000 Srbov, številne, med njimi tudi otroke in starejše, pa so pokončali pripadniki KLA-ja, njihove domove pa izropali. V enem izmed najhujših pokolov so 23. julija 1999 usmrtili 14 srbskih kmetov blizu vasi Gracko.

Kot navaja spletna stran Politico.eu, nenaden porast političnega nasprotovanja sodišču tudi veča verjetnost, da bodo na Kosovu izbruhnili nemiri, ko bodo prve obtožnice dejansko vložene. Pripadniki KLA-ja namreč na Kosovu veljajo za junake.

Poslanec Daut Haradinaj, premierjev brat in nekdanji poveljnik KLA-ja, pravi, da "ni nobenega KLA-jevega borca, ki se ne bi pridružil, da bi preprečil aretacije".

Na čelu skupine 43 poslancev, ki si prizadeva za odpravo zakona o posebnem sodišču, je Nait Hasani iz vladajoče Demokratične stranke Kosova (PDK), ki so jo ustanovili Thaçi in preostali nekdanji voditelji KLA-ja. "Posebno sodišče je in bo ostalo nesprejemljivo za Kosovo," pravi Hasani. "To je politično sodišče, ki hoče za domnevne vojne zločine kaznovati samo vojake KLA-ja."

"Panični napad" med politiki
Skupina poslancev je zahtevala parlamentarno sejo, da bi zakon odpravili, a je predsedstvo parlamenta njihovo zahtevo zavrnilo, kar pa še ne pomeni, da njihov predlog ne bo dobil še ene priložnosti. Tudi glavna opozicijska stranka, Samoopredelitev, je ta teden sporočila, da bo glasovala za odpravo sodišča za vojne zločine.

Če bi se to res zgodilo, bi se že tako slabi odnosi med Kosovom in Srbijo še poslabšali. Beograd - tako kot Rusija in pet članic EU-ja - kosovske neodvisnosti iz leta 2008 še vedno ne priznava. Analitiki menijo, da si Kosovo že samo z razmišljanjem o odpravi sodišča dela veliko škodo, če se skuša ta najmlajša evropska država uveljaviti kot članica mednarodne skupnosti.

Kot je za Politico povedala Besa Luzha, politična analitičarka iz Prištine, poteza poslancev kaže na "panični napad" med politiki, ki jih skrbi, da bi lahko tudi njih doletele obtožnice, ki naj bi jih sodišče izdalo v naslednjih mesecih. "Kot država izpadeš popolnoma nezrel, če skušaš spodkopati mednarodno obvezo, kot je to sodišče," pravi Luzha. "S tem pošiljaš znak, da je Kosovo nekredibilna država."

Krenar Gashi, politolog z univerze v Gentu, pa meni, da je poskus odprave sodišča očiten primer politikov, ki postavljajo lastne interese pred interese države. "Samo svoje 'riti' skušajo rešiti," je bil neposreden.

Strah pred ustrahovanjem prič
Novo sodišče na Balkanu nima kakega jasnega pravnega precedensa - v nasprotju s sodiščem, na katerem so potekala sojenja za najhujše zločine v jugoslovanskih vojnah, kosovsko sodišče ni mednarodno telo, ampak bo delovalo po kosovski zakonodaji. Kljub temu pa je njegov sedež v Haagu, sodniki in tožilci so mednarodni, financira pa ga EU.

Sodišče so postavili zunaj Kosova, da bi zmanjšali nevarnost ustrahovanja prič, kar se je izkazalo kot velika težava pri prejšnjih poskusih sodnega pregona nekdanjih članov KLA-ja.

Več prič, ki naj bi v Haagu pričale proti Haradinaju, je bilo, denimo, skrivnostno ubitih, tožilstvo pa si je na vse kriplje prizadevalo, da bi obvarovalo njihovo identiteto. Vrsta medijev iz različnih držav je poročala, da je bilo pred obema sojenjema Haradinaju ubitih kar 19 ljudi, ki bi morali pričati proti njemu, kar pa je sodišče zanikalo.
Haradinaj je bil sicer tudi po tem, ko ga je sodišče v Haagu leta 2012 še drugič oprostilo, večkrat aretiran na podlagi tiralice, ki jo je za njim izdala Srbija. Med drugim leta 2015 tudi v Sloveniji, kar je ogorčeni Haradinaj takrat komentiral kot "nesmisel" in da Slovenci "očitno še vedno gojite jugonostalgijo".

Kdo bo tarča?
Edina večja stranka, ki podpira novo nastalo sodišče, je Demokratična liga Kosova (LDK), ena izmed treh največjih strank. Med LDK-jem in PDK-jem ostaja precej napetosti, ki izvira iz nerešenih povojnih umorov pripadnikov LDK-ja - stranka upa, da bo novo sodišče izdalo obtožnice tudi za ta zločin. Med umorjenimi je bil tudi ugledni novinar Xhemajl Mustafa, ki je delal kot svetovalec Ibrahimu Rugovi, zdaj že pokojnemu voditelju LDK-ja. Njegova hčerka, ki že 18 let zaman čaka na pravico za očeta, v novem sodišču vidi še zadnjo priložnost.

Več let že po Prištini krožijo ugibanja, kateri izmed kosovskih najvidnejših politikov bi lahko sedli na zatožno klop posebnega sodišča. Thaçi je bil politični vodja KLA-ja, Svet Evrope pa ga je v svojem poročilu iz leta 2010 označil za vodjo organizirane kriminalne tolpe.

Premier Haradinaj je bil poveljnik KLA-ja na zahodu Kosova, predsednik parlamenta Kadri Veseli pa je bil poveljnik obveščevalne službe KLA-ja. Vsi zanikajo kakršno koli povezavo s kriminalnimi dejanji, mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo pa je Haradinaja dvakrat oprostilo vojnih zločinov.