Na Hrvaškem bodo volitve 4. decembra in predvolilna kampanja je zdaj na vrhuncu. O hrvaških volitvah se je z Nenadom Zakoškom v Odmevih pogovarjal Igor E. Bergant.

Ali lahko govorimo, da je zmagovalec volitev tako rekoč že znan?

Tako je. Te nenavadne razmere spominjajo na obdobje pred volitvami leta 2000, pred 11 leti. Takrat je bil po smrti Franja Tuđmana HDZ na kolenih. Tudi takrat so ankete kazale, da se razlika med HDZ-jem in vodečo opozicijo ne bo zmanjšala. Tudi zdaj so izvedli velikih javnomnenjskih raziskav, po katerih ima opozicijska koalicija skoraj dvakrat več glasov kot HDZ. Nekateri dogodki v zadnjih tednih so HDZ še dodatno obremenili. Konec oktobra je odvetnik hrvaške vlade proti stranki HDZ vložil obtožnico zaradi črnih skladov. Priče smo težkim razmeram za HDZ. Po vsem sodeč, ni dvoma, da bo HDZ volitve izgubil in bo koalicijsko večino dobila opozicija. Vprašanje pa je, ali bo imela zdajšnja opozicija dovolj poslanskih sedežev za sestavo vlade ali bo potreben še kak glas manjših strank. Malo verjetno je, da bo HDZ v teh treh tednih ujel opozicijo.

Kljub vsemu je nekaj volivcev še neopredeljenih. Ali poskušajo tudi na Hrvaškem tako kot v Sloveniji, kjer bodo volitve na isti dan, neodločne volivce naslavljati tudi nove stranke in liste?

Da. Pred dvema dnevoma so stranke vložile liste. To je največ prijavljenih strank. Mislim, da jih je približno 30 na volilno enoto, ki jih je na Hrvaškem 10, poleg volilnih v diaspori in manjšinah. Imamo veliko podjetnih politikov, ki se poskušajo uveljaviti v teh razmerah, ko je zaradi gospodarske in korupcijske krize ogrožena verodostojnost vladajoče stranke. Pravzaprav je za del volilnega telesa tudi opozicija premalo prepričljiva alternativa. V primerjavi s Slovenijo, kjer so nove stranke med najmočnejšimi, se je na Hrvaškem alternativa uveljavljenim strankam razpršila na številne nove. Zato večina strank ne bo prestopila parlamentarnega praga. Lahko pričakujemo, da ga bodo nekatere prestopile. Lahko se tudi zgodi, da levosredinska koalicija ne bo imela dovolj sedežev in bo morala za oblikovanje vlade k sodelovanju povabiti še katero izmed teh manjših strank.

Hrvaška se bo pridružila Evropski uniji leta 2013. To je zagotovo. Rešuje odprta vprašanja s Slovenijo z arbitražnim sporazumom. Ali Evropa in tudi Slovenija sploh igrata kakršno koli vlogo v predvolilnem boju?

Zdaj je res prvič, da glavne stranke ne omenjajo Unije. Ne HDZ in njene koalicijske partnerice ne levosredinska opozicija. Imate nekaj strank, ki so proti vstopu Hrvaške v Unijo, predvsem desne stranke. Ne pojavljajo se niti vprašanja arbitraže med Hrvaško in Slovenijo niti druge sporne teme, kot je na primer vprašanje ekološkega zaščitnega pasu v Jadranu, ki so ga omenjali leta 2003. Te teme so izrabljene, tu ni več manevrskega prostora. Sporazum je pripravljen, podpisan bo nekaj dni po volitvah in velikih sprememb ne bo. Vedeti pa je treba, da bo na Hrvaškem referendum o vstopu v Unijo najverjetneje razpisan v februarju 2012. To bo še ena bitka za pridobivanje glasov državljanov za vstop v Evropsko unijo.

Nekateri poznavalci sodobne Hrvaške pravijo, da politika nima več vpliva na Hrvaškem. Da državo upravlja dokaj ozka gospodarska elita, zbrana v nekaj podjetjih. Ali vi delite to tezo, ali se vam vseeno zdi pretirana?

Ni tako, ne strinjam se. So področja državne politike, na katerih ima velik vpliv nekaj velikih podjetij. Ta podjetja zaposlujejo veliko ljudi, so pomembni oglaševalci in tako vplivajo na medije. Hkrati pa imata državno tožilstvo in agencija za boj proti organiziranemu kriminalu velik vpliv na javno mnenje in politične razmere. Sliko moramo gledati širše. Seveda so teme, na katere imajo veliki podjetniki velik vpliv. Vendar pa česa podobnega, kot je v Italiji z Berlusconijem, kjer se gospodarska sredstva pretakajo neposredno v politični vpliv, na Hrvaškem vendarle še ni.