Po podatkih volilnega inštituta Ipsos se je volitev udeležilo kar 80,3 odstotka volilnih upravičencev. Po 85,16 odstotka preštetih glasov jih je največ dobil socialist Francois Hollande (28,2 odstotka), nekaj manj glasov pa je dobil zdajšnji predsednik Nicolas Sarkozy (27,0 odstotka).

Koga bodo podprli izpadli kandidati?
Iz predsedniške bitke je izpadlo osem preostalih kandidatov, med katerimi je skrajna desničarka Marine Le Pen zasedla tretje mesto s kar 18,6 odstotka glasov, radikalni levičar Jean-Luc Melenchon je bil z 10,9 odstotka četrti, peti pa je bil po pričakovanjih kandidat sredine Francois Bayrou (9,2 odstotka).

Drugi kandidati so bili še Eva Joly, Philippe Poitou, Natalie Arthaud, Jacques Cheminade in Nicolas Dupont Aignan, ki pa so jim volivci namenili minimalno število glasov.

Uspeh skrajne desnice in levice
Prvi dve mesti nista presenečenje, je pa Sarkozy uspešno zmanjšal razliko za favoriziranim Hollandom in ga na koncu tudi skoraj ujel. Oba finalista sta izgubljala volivce na račun dveh kandidatov s skrajnih polov francoske politike: Marine Le Pen je z omiljeno in spremenjeno retoriko nagovorila širši krog ljudi kot njen oče Jean Marie Le Pen, na drugi strani je uspelo Melenchonu, ki je obudil ognjevito levičarsko retoriko. Po objavi prvih izidov je vodja Leve fronte že pozval svoje volivce, naj čez dva tedna podprejo Hollanda.

Pred petimi leti se je volitev v obeh krogih udeležilo 84 odstotkov volivcev, na koncu pa je Sarkozy premagal socialistko Segolene Royal s 53 proti 47 odstotkom. Dvojec Jacques Chirac - Nicolas Sarkozy je poskrbel za 17 let neprekinjenega predsedovanja desnosredinskih gaulistov.

Na "čivkaču" oživljen Radio London
Volišča v Franciji so bila odprta do 18. oziroma v večjih mestih do 20. ure, takoj po zaprtju, ko se je iztekel volilni molk, pa so objavili izide vzporednih volitev, ki glede na izkušnje iz preteklosti precej dobro napovedo končni izid. Frankofonski mediji v Belgiji in Švici so izide vzporednih volitev objavili že dve uri prej, kar je povzročilo pravo norijo v socialnih omrežjih, še posebej na Twitterju.

Belgijska oz. valonska televizija RTBF je prva objavila izide vzporednih volitev, zaradi česar je oznaka #rftb hitro postala svetovni trend, ki mu je sledil znameniti medvojni odporniški radio #radiolondres. Francoska volilna zakonodaja ostro prepoveduje kršitve volilnega molka, pri čemer je vrhovno sodišče opozorilo javnost, da se to nanaša tudi na socialna omrežja.

Kodna imena in sporočila iz tujine
Zaradi tega so si Francozi izmislili številna kodna imena, pri tem pa so se spomnili na Radio London, ki je v okupirano Francijo med 2. svetovno vojno sporočal novice gibanja Svobodna Francija, ki ga je vodil legendarni Charles De Gaulle.

Eden izmed bolj prodornih zapisov se je glasil: V polfinale sta se prebila Holandija in Madžarska #radiolondres. Prvo se nanaša na Hollanda, drugo pa na madžarski rod Sarkozyja.