V petek opoldne se mnogim Parižanom že mudi iz mesta, nekam na lepše. Še posebej zato, ker številni francoski šolarji v teh dneh uživajo na spomladanskih šolskih počitnicah. Njihovi starši pa v razpravah o politiki. "Politika je francoski nacionalni šport," je za Paris Match tega tedna dejala dopisnica Guardiana in Observerja iz Francije Kim Willsher. "Francozi skoraj ob vsaki večerji govorijo o politiki in doživela sem že, da je povabljeni ob vroči razpravi s pestjo treščil po mizi, vstal in odšel."

"Gospa, tukaj zdaj govorimo samo o politiki!" Besede prodajalca časopisov pri izhodu s postaje podzemne železnice Georges V. na Elizejskih poljanah. "Danes so objavljene zadnje raziskave javnega mnenja in Hollande vodi že v prvem krogu." Po nasmehu sodeč bi rekla, da bo gospod volil kandidata socialistov. "Ah," zamahne z roko gospod, ki medtem kupuje Le Figaro. "Počakajte na 6. maj!" Uh, dve minuti v Parizu in že sem padla v razgreto izmenjavo mnenj. Prodajalec časopisov mi zdrdra rezultate zadnjih raziskav javnega mnenja. Le Monde: Hollande 29 odstotkov, Sarkozy 25,5 odstotka, Le Parisien Hollande 30 odstotkov, Sarkozy 26,5 odstotka. Le Figaro na naslovnici nima raziskave.

Konec tedna bo deževen, še pravi prodajalec časopisov, medtem ko jo mahnem prek Elizejskih poljan. Najprej mimo trgovine Louisa Vuittona, kjer so v izložbi prozorne torbice letošnje kolekcije. Po 2.270 evrov za kos. Četudi v Franciji krizo občutijo povsod, prav povsod, je prodajalci luksuza ne. Družbi LVMH, ki živi od prodaje luksuznih izdelkov, posel raste. Dobro posluje tudi veleblagovnica Galeries Lafayette. V Parizu je vedno dovolj bogatih kupcev iz Zalivskih držav, Kitajske, Rusije in Brazilije, da luksuz leti s polic in tiste prozorne torbice, ki jih letos Louis Vuitton oglašuje v vseh pomembnejših svetovnih modnih revijah, gredo za med.

Moj hotel, ki mu je nekdo radodarno podaril tri zvezdice, je blizu Elizejskih poljan in predvsem, blizu studia, od koder bom ta konec tedna poročala za informativne oddaje Televizije Slovenija. Računalnik dela, kar je dobro. Zadnje dni kampanje sta bila Hollande in Sarkozy skoraj izenačena. Kampanjo sta marca začela s precejšnjo razliko, občutno več ljudi je podpiralo Hollanda. A je francoski predsednik dobro izkoristil tragedijo v Toulousu. Hitre in uspešne policijske akcije proti osumljenim skrajnežem so okrepile njegovo priljubljenost. V zadnjih dneh kampanje pa sta se kandidata lotila francoske zunanje politike in z govorniških odrov grmela o novih pogajanjih o evropskem fiskalnem paktu in poostrenih pravilih Schengenskega območja ter o okrepljenem mandatu Evropske centralne banke. Take napovedi v Evropi vzbujajo skrb. Zdajšnji predsednik Sarkozy je sicer na začetku kampanje pogosto omenjal partnerstvo z nemško kanclerko, a ga je ta vnema v drugem delu minila. Angela Merkel ni sodelovala v predvolilnih shodih Nicolasa Sarkozyja. Očitno njegovi svetovalci niso menili, da bi mu to prineslo še kaj več glasov.

"Nicolas Sarkozy, Francois Hollande … partnerstvo z Nemčijo je preveč pomembno, da bi ga Francija spreminjala, ne glede na to, kdo jo bo vodil," se strinjava z znanko, s katero pijeva kavo po sedem evrov in pol na enem lepših pariških trgov. Skodelica, iz katere srebam, je omamno lepa. Lep primerek francoskega porcelana. Za sedem evrov in pol že mora biti taka.

Ko se stemni, se po stopnicah stare hiše na Avenue Marceau vzpenjam v 6. nadstropje, kjer ima prostore Evrovizija. Od tam se nameravam javljati v Odmeve. Ker je ves dan deževalo, je prostor, kjer stojim, pet centimetrov pod vodo. A nikogar od ljudi, ki skrbijo za javljanja, to ne moti. Vsi tuji novinarji z mikrofoni v rokah tacamo po lužah, v vodi je tudi morje kablov, uslužbenci studia pa med našimi javljanji nemoteno klepetajo. Najbrž o politiki.

Iz Pariza, Manica J. Ambrožič