Presenetljivo odločitev so države članice sprejele na izrednem sestanku v Washingtonu, sovpadla pa je z odločitvijo Zelaye, da se vrne domov, pri čemer naj bi ga spremljalo več voditeljev latinskoameriških držav. Šele drugič v zgodovini 35-članske organizacije se je zgodilo, da so suspendirali državo članico. Prvič se je to zgodilo Kubi leta 1962.

"Organiziram svojo vrnitev v Honduras. To bo vrnitev predsednika, ki ga je izvolilo ljudstvo," je dejal Zelaya v sobotnem intervjuju in pozval svoje privržence, naj ga mirno pričakajo ob prihodu v Tegucigalpo. Ob vrnitvi naj bi ga sicer pospremila argentinska predsednica Cristina Fernandez de Kirchner in ekvadorski predsednik Rafael Corea.

Nova oblast v Hondurasu je napovedala, da bo Zelayo v primeru vrnitve aretirala. Kot je znano, je vojska Zelayo konec junija prijela in ga izgnala iz države, najprej pa se je zatekel na Kostariko. Oblast je takoj prevzel dozdajšnji predsednik kongresa Roberto Micheletti. Zavezniki predsednika Zelaye so dogajanje označili za državni udar, novi predsednik pa je takoj začel izvajati drastične ukrepe, med drugim je uvedel policijsko uro.

Predsednik Zelaya je sicer želel izpeljati referendum, s katerim bi zagotovil spremembo ustave, ki bi mu dovoljevala kandidaturo za še en predsedniški mandat, saj ustava predvideva le en mandat. Ker mu pri organizaciji referenduma - zavrnilo ga je tako vrhovno sodišče kot tudi kongres in člani njegove stranke - ni želel pomagati poveljnik generalštaba Romeo Vasquez, ga je predsednik pred enim tednom odstavil. Odstopil je tudi obrambni minister Edmundo Orellana.

V Kostariki je Zelaya pozval svoje državljane, naj se državnemu udaru uprejo na miren način in zaščitijo demokracijo v državi. Svoje zaveznike je prosil, da vzpostavijo dialog z "agresorjem", hkrati pa je opozoril, da uzurpirana vlada ne more biti in ne bo priznana. Menil je tudi, da bi morale ZDA zahtevati vzpostavitev legitimne vlade v Hondurasu.

Pred vrnitvijo je Zelaya Michelettija opozoril, da se je mednarodna skupnost obrnila proti njemu. "Takšna dejanja ne bodo šla mimo neopazno, kajti mednarodna sodišča vam bodo sodila za genocid, ki ga skušate narediti v naši državi s kršenjm človekovih pravic in represijo."

Od izbruha politične krize se nasprotja med privrženci Zelaye in Michelettija stopnjujejo, vsak dan pa potekajo tudi številni protestni shodi obeh privržencev. Zelaya je levičarski politik, ki ima med drugim na svoji strani tudi venezuelskega predsedniak Huga Chaveza. Slednji je ob izbruhu krize obljubil, da bo naredil vse, kar je politično, diplomatsko, družbeno in moralno potrebno, da Zelaya znova prevzame svoj položaj.

Za udarom ZDA?
Po odhodu Zelaye so se razširile govorice, da bi lahko za udarom stale ZDA, kar so v Washingtonu ostro zavrnili, hkrati pa državni udar obsodili. Ameriški predsednik Barack Obama je takrat izrazil zaskrbljenost nad potekom dogodkov v Hondurasu, politične in druge akterje v tej državi pa je pozval, naj spoštujejo demokratične norme in vladavino zakona.