Primer proti Mubaraku zaradi nezakonite porabe javnih sredstev pri gradbenih projektih njegove družine je sodišče vrnilo nazaj tožilstvu, ki bi moralo obtožnico razširiti še na štiri udeležence. Zaradi tega je bilo sodišče prisiljeno ukiniti preiskovalni pripor za Mubaraka.

Vseeno Mubarak, ki je do strmoglavljenja z oblasti leta 2011 zasedal predsedniški stolček kar tri desetletja, še ni smel zapustiti zapora, saj ostaja v preiskovalnem priporu zaradi še enega postopka, v katerem je prav tako obtožen korupcije.

Mubarakov odvetnik Farid Al Dib je napovedal, da se bo tudi na ta primer, ki je še zadnji proti njemu, pritožil. Trdil naj bi, da je njegov klient vrnil slabih 450.000 evrov vredna darila, ki jih je prejel od svojega ministra za informiranje. Odvetnik naj bi računal s tem, da bo 85-letni Mubarak kmalu na svobodi.

Od aprila so sicer sodišča odredila izpustitev Mubaraka v že dveh od štirih primerov proti njemu - v enem, ki prav tako vključuje obtožbe korupcije, ter zaradi smrti protestnikov med protirežimskimi protesti. V zadnjem primeru se je izteklo najdaljše mogoče trajanje preiskovalnega pripora. Do zdaj sicer ni bil Mubarak še v nobenem primeru pravnomočno obsojen.

Mursi v novi preiskavi
Medtem je egiptovsko državno tožilstvo uvedlo preiskavo proti odstavljenemu islamističnemu predsedniku Mursiju zaradi sodelovanja pri smrti demonstrantov decembra 2012. V tem postopku so mu tudi podaljšali preiskovalni pripor za 15 dni.

V začetku julija odstavljeni Mursi je trenutno uradno v priporu zaradi domnevnega sodelovanja s palestinskim gibanjem Hamas pri osvobajanju zapornikov leta 2011. Tožilstvo ni sporočilo, kakšna naj bi bila njegova vloga pri nasilnem zatrtju protestov pred predsedniško palačo v Kairu 5. in 6. decembra lani.

Protesti so tedaj izbruhnili zaradi odločitve Mursija, da razširi pristojnosti predsednika in hkrati omeji pravice sodnikov. Mursi je nato delno umaknil svojo odločitev, a je prišlo do spopadov med protestniki in njegovimi privrženci, predsedniško palačo pa je zavarovala vojska. V neredih je bilo ubitih 11 protestnikov, nekateri pa naj bi bili tudi žrtve mučenja Mursijeve Muslimanske bratovščine.

Sodišče v Kairu je sicer danes izpustilo 19 protestnikov, ki so bili obtoženi za sodelovanje v tedanjih nemirih. Obtoženi so bili, da so hoteli napasti predsedniško palačo in policiste, ki so varovali poslopje.

Napad na policiste
Do novega nasilja je prišlo na Sinajskem polotoku ob meji z Gazo, kjer so po podatkih varnostnih sil štirje oboroženi napadalci ustavili dva avtobusa, na katerih so bili policisti na poti iz mesta Rafah. Ubitih je bilo 24 policistov. Še preden so jih ubili, so iz avtobusa odstranili civiliste.

Skrajneži s severa Sinajskega polotoka so okrepili napade na varnostne sile in druge cilje po 3. juliju, ko je vojska odstavila islamističnega predsednika Mohameda Mursija in nastavila začasno vlado.

Na begu umrlo 36 zapornikov
Zadnji val nasilja v Egiptu, ki je vzplamtel v sredo, ko so varnostne sile krvavo razbile protestniška tabora islamističnih podpornikov nekdanjega predsednika Mohameda Mursija. V nasilju je od srede umrlo najmanj 800 ljudi, več tisoč je ranjenih ali aretiranih.

V nedeljo zvečer je izbruhnilo nasilje v zaporu na severu Kaira, v katerem je bilo zaprtih več sto islamistov, ki so jih v akcijah proti Mursijevim privržencem v zadnjih dneh aretirale egiptovske oblasti. Zaporniki so poskušali pobegniti, 36 se jih je zadušilo zaradi solzivca, ki so ga varnostne sile uporabile, da bi jih zaustavile, so sporočili iz egiptovskega notranjega ministrstva.

Mursijevi podporniki trdijo, da je bila 3. julija letos odstavitev prvega demokratično izvoljenega Egiptovskega predsednika državni udar.

Na drugi strani pa začasno vodstvo države na čelu z generalom Abdulahom Fatahom Al Sisijem vztraja, da podporniki Muslimanske bratovščine vse od odstavitve Mursija po državi izvajajo teroristične napade. To je bil tudi razlog, da je začasni egiptovski premier Hazem El Beblavi predlagal razpustitev Muslimanske bratovščine, o čemer vodstvo še vedno razpravlja.

EU na kriznem sestanku glede Egipta
Nad dogodki v Egiptu so izrazile skrb tudi države članice EU-ja. V nedeljo sta v izjavi za javnosti predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije Herman Van Rompuy in Jose Barroso obsodila nasilje v državi in pozvala k njegovi takojšnji zaustavitvi.

Na kriznem sestanku v Bruslju so o stanju v Egiptu razpravljali tudi veleposlaniki držav EU-ja. V sredo bodo na izrednem zasedanju o Egiptu razpravljali zunanji ministri EU-ja.