General Al Sisi je upornike pozval k sodelovanju in h gradnji demokratične države. Foto: EPA
General Al Sisi je upornike pozval k sodelovanju in h gradnji demokratične države. Foto: EPA
Egipt
Notranje ministrstvo je v soboto sporočilo, da je bilo v racijah po državi v preteklih dneh aretiranih okoli tisoč članov Bratovščine, pri čemer so zasegli večje količine bomb, orožja in streliva. Med aretiranimi je tudi Mohamed Al Zavahiri, brat vodje teroristične mreže Al Kaide Ajmana Al Zavahirija. Foto: EPA
Egipt
Egiptovsko tožilstvo zaslišuje približno 250 Mursijevih podpornikov, ki so bili aretirani v petek na trgu Ramzes, in sicer zaradi suma umorov, napadov na vladna poslopja in terorizma, so v soboto še poročali egiptovski državni mediji. Foto: EPA
Egipt
Samo od srede je v Egiptu umrlo 800 ljudi. Ženska na fotografiji drži v rokah transparent z napisom: Prenehajte ubijati nedolžne egipčanske državljane. Foto: EPA

Predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije Herman von Rompuy in Jose Barroso sta v pisni izjavi za javnosti danes zapisala, da je nasilje v Egiptu "skrb vzbujajoče", in pozvala k njegovi takojšnji ustavitvi.

V zaporu umrlo 38 podpornikov Bratovščine
V soboto je v Egiptu odmevala predvsem izpraznitev kairske mošeje Al Fath na trgu Ramzes, v katero se je po krvavem "petku jeze" zateklo 700 privržencev odstavljenega islamskega predsednika Mohameda Mursija.
V nasilju v preteklih dneh je v državi umrlo najmanj 800 ljudi, samo v soboto je umrlo 97 ljudi, 549 je bilo ranjenih. V nedeljo je v nemirih v nekem egiptovskem zaporu umrlo 38 podpornikov Muslimanske bratovščine. Števila smrtnih žrtev sicer ni potrdilo ministrstvo za notranje zadeve, ki je v izjavi potrdilo le to, da je "umrlo nekaj zapornikov, potem ko so pobegnili iz zapora".
Mir v regiji ključen tudi za EU
"Nasilje in umori, ki smo jim bili priča, ne morejo biti opravičilo. Človekove pravice je treba spoštovati in izvajati. Politične zapornike je treba izpustiti," sta zapisala Rompuy in Barroso.
Predsednika sta bila pri tem jasna, da je Egipt ključni partner za EU, zato je mir v regiji ključnega pomena tudi za EU: "Alternative dialogu ni. Vse egiptovske politične sile se morajo zavezati k vzpostavitvi demokratične prihodnosti države in vzpostavitvi nove oblasti, ki jo bodo ljudje izvolili na predčasnih volitvah."

Jasno sporočilo generala
Vodja egiptovske vojske general Abdul Fatah Al Sisi je podpornikom odstavljenega predsednika Mohameda Mursija dejal, "da je dovolj prostora za vse", ter jih pozval "h gradnji demokratične poti" in k "vključitvi v politični proces". Ob tem je bil jasen, da vojska ne bo stola križem rok in nemo opazovala nasilja, ki je izbruhnilo v državi.

"Dali smo jim veliko možnosti ... da bi krizo v državi končali na miren način in ob tem pozvali podpornike nekdanjega predsednika, da skupaj z nami zgradijo novo demokratično pot in se vključijo v politični proces in prihodnost države, namesto da državi nasprotujejo in jo uničujejo ... V Egiptu je dovolj prostora za vse in pozorni smo na vsako prelito kapljo krvi v državi," je bil jasen general.

EU ima omejen vpliv na potek dogodkov
Veleposlaniki 28 držav članic EU-ja se bodo na nujnih pogovorih o krizi v Egiptu sešli v ponedeljek, temu pa naj bi v prihodnjih dneh sledilo še srečanje zunanjih ministrov EU-ja.
Danska je že napovedala, da razmišlja o razveljavitvi dveh bilateralnih projektov, ki so namenjeni pomoči Egiptu.

Švedski zunanji minister Carl Bildt pa je dejal, da o ukinitvi pomoči Egiptu razmišlja tudi Mednarodni denarni sklad IMF. "Znova bomo morali pregledati različne evropske programe pomoči in oceniti, kateri so še primerni za pomoč Egiptu in kateri ne."
Priznal je, da ima EU kljub dobrim odnosom z egiptovsko vojsko in temu, da finančno podpira državo, omejen vpliv pri nadaljnjem razvoju dogodkov.

Kakšna bo usoda Bratovščine?
Egiptovska vlada medtem tehta ukrepe, s katerimi bi čim hitreje omejila moč Muslimanske bratovščine in njeno sposobnost mobilizirati proteste in upor.
Premier Hazem Al Beblavi se je v soboto zavzel za razpustitev Bratovščine in dejal, da ne more biti sprave s tistimi, ki imajo krvave roke.
Člani vlade vse pogosteje govorijo o boju proti silam "terorizma", s čimer bi utegnili utemeljiti prepoved tega zelo močnega in vplivnega gibanja.

Muslimanska bratovščina je bila junija 2011 v državi registrirana kot nevladna skupina, ki je delovala kot politično krilo stranke Svoboda in pravičnost (FJP). Predtem je bila stranka vse od leta 1954 uradno prepovedana.
Na volitvah po Mubarakovem strmoglavljenju je stranka Svoboda in pravičnost, ki jo je ustanovila Bratovščina, dobila največ glasov, njen kandidat Mohamed Mursi pa je postal predsednik države.