Protokol, ki ga želita državi uzakoniti, sta že leta 2002 podpisala Picula in Svilanović. Foto: EPA
Protokol, ki ga želita državi uzakoniti, sta že leta 2002 podpisala Picula in Svilanović. Foto: EPA
Milo Djukanović
Djukanović je za prvi obisk v tujini po vnovičnem imenovanju za premierja izbral Zagreb. Foto: EPA

To je po srečanju s črnogorskim premierjem Milom Djukanovićem povedal njegov hrvaški kolega Ivo Sanader. Pojasnil je, da bosta državi najprej oblikovali mešano komisijo, ki bo pripravila okvir za reševanje vprašanja v tej smeri. Še prej pa naj bi vladi obeh držav sprejeli zagotovilo, da bosta v vsakem primeru spoštovali odločitev omenjenega sodišča.

"Menimo, da je to najboljša rešitev za urejanja vprašanja meje, seveda bosta obe državi predstavili svoje argumente glede poteka mejne črte, da bi zaprli vprašanje meje med Črno goro in Hrvaško," je Sanader dejal po srečanju z Djukanovićem v Zagrebu. "Zaradi občutljivosti mejnega vprašanja v javnostih obeh držav je najbolje, da rešitev poiščemo na Meddržavnem sodišču v Haagu," pa je dodal Djukanović.

Uzakoniti sporazum iz leta 2002
Pri tem sta oba poudaril, da želita njuni državi spremeniti začasni protokol o meji na polotoku Prevlaka in morju ob Boki Kotorski v trajen sporazum. Začasni protokol o Prevlaki sta leta 2002 podpisali Hrvaška in takratna ZR Jugoslavija.

Protokol predvideva, da Hrvaška nadzira kopenski del polotoka in okoli 555 metrov morskega pasu ob vhodu v zaliv Boka Kotorska, medtem ko Črna gora nadzira večji del vhoda in celoten zaliv. Del morja ob levem bregu Prevlake je bil razglašen za nikogaršnjo zemljo, ki jo nadzirajo mešane policijske patrulje brez državnih oznak.

Kosovo občutljivo vprašanje
Govorila sta tudi o neodvisnosti Kosova in se strinjala, da je vprašanje občutljivo, pri tem pa napovedala, da bosta obe državi ravnali previdno.

M. R.