Prvi krog volitev na Hrvaškem bo potekal 27. decembra, drugi pa predvidoma 10. januarja drugo leto. Foto: EPA
Prvi krog volitev na Hrvaškem bo potekal 27. decembra, drugi pa predvidoma 10. januarja drugo leto. Foto: EPA
Ivo Josipović
Ivo Josipović je tisti, ki je zaenkrat edini prepričan, da se bo prebil v drugi krog. Foto: EPA
Milan Bandić
Milan Bandić je neodvisni kandidat in zagrebški župan. Foto: EPA

Hrvati se bodo na volišča podali v nedeljo, 27. decembra, ko bodo po vsej verjetnosti izbirali dva kandidata, ki se bosta nato čez dva tedna dokončno pomerila za stolček, od katerega se poslavlja Stipe Mesić. Kot kažejo javnomnenjske ankete skoraj ves čas volilne kampanje, naj bi Ivo Josipović prejel nekaj manj kot 30 odstotkov glasov, za drugo mesto na nedeljskih volitvah pa se še vedno bije hud boj.

Pulsova raziskava, ki so jo objavili dva tedna pred volitvami, kaže, da naj bi neodvisni kandidat Nadan Vidošević s 14,3 odstotka glasov podpore prehitel prav tako neodvisnega kandidata Milana Bandića, ki naj bi dobil 11,8 odstotka glasov Hrvatov. Bandiću se je približal tudi neodvisni kandidat Dragan Primorac, ki naj bi prejel 10 odstotkov glasov, medtem ko je najbolj presenetila kandidatka Hrvaške narodne stranke (HNS) Vesna Pusić, ki je z 8,2 odstotka v raziskavah prvič bolj priljubljena kot kandidat vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) Andrija Hebrang, ki bi zbral 7,1 odstotka glasov. Med omenjenimi petimi kandidati je treba iskati tekmeca Josipovića v drugem krogu predsedniških volitev, ki bo predvidoma 10. januarja 2010.

Josipović edina stalnica vseh merjenj javnega mnenja
"Raziskava priljubljenosti predsedniških kandidatov, ki so jih v preteklih dveh mesecih izvajale različne agencije, kažejo predvsem, da bodo prihodnje volitve najbolj negotove, saj se vrstni red med prvimi šestimi kandidati nenehno spreminja, zgolj kandidat SDP-ja Ivo Josipović je trdno na prvem mestu," je pred kratkim ocenil Jutarnji list. Ob tem so zapisali še, da je razlog za Josipovićevo priljubljenost tudi dejstvo, da je prvi napovedal namero za prevzem predsedniškega položaja.

Hebrang počasi, a vztrajno popušča
Če lahko pri Josipoviću govorimo o stalni in naraščajoči podpori, pa vse bolj usiha podpora kandidatu stranke HDZ Andriji Hebrangu. Čeprav je predsednica HDZ-ja in premierka Jadranka Kosor pred kratkim napovedala, da se bo tudi sama aktivno vključila v Hebrangovo kampanjo, in je svoje strankarske kolege pozvala, naj naredijo enako, pa je podpora Hebrangu krepko padla.

Hrvaški mediji poročajo, da mu je največ glasov odvzel njegov dosedanju strankarski kolega Primorac, ki je bil včasih minister za znanost. Ta se je v kampanjo vključil zadnji, s 4,8 odstotka glasov v oktobru pa je imel v decembru desetodstotno podporo. Ker Hebrang izgublja podporo volivcev, ne preseneča pa, da v svojih nastopih vse pogosteje napada ravno Primorca.

Jospović proti izsiljevanju, Bandić in Tudjman ne data ozemlja
Hrvaško volilno kampanjo je, kot je bilo pričakovati, zaznamoval tudi slovensko-hrvaški mejni spor in arbitražni sporazum. "Če si dovolj brez sramu, dobiš to, kar hočeš - in vzameš nekomu drugemu to, kar mu pripada. To ni pravo sporočilo," je arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško komentiral Josipović in dodal, da je za vstop Hrvaške v EU, a odločno proti izsiljevanju. "To prinaša same težave. Kajti jutri bomo imeli težave zaradi določanja meje z BiH-om ali Srbijo, ker bomo takrat izsiljevali mi. To bi bilo sporočilo tega," je še dejal Josipović. Alternativo po njegovem je, da bi se vlada pri vprašanju meje pogajala na drug način.

Bandić, neodvisni kandidat, ki je tudi župan Zagreba, glede približevanja svoje države EU-ju meni, da mora Hrvaška pogoje za članstvo v Uniji izpolniti najprej zaradi sebe same in šele nato zaradi Evrope. Arbitražni sporazum s Slovenijo, ki reševanje spora glede meje prenaša na arbitražno sodišče, Bandić podpira, "a ne na račun ozemlja, niti na kopnem niti na morju".

Tudi sin prvega hrvaškega predsednika Franja Tudjmana meni, da članstvo v EU-ju za Hrvaško "ni cilj, ampak sredstvo", zato ne vidi nobenega razloga niti za hitenje niti za zavlačevanje. Hrvaška je bila po njegovem mnenju v sporu glede meje s Slovenijo žrtev dvojnih standardov. Kot je dejal, so vse države z nerešenim vprašanjem meje spore reševale pred Meddržavnim sodiščem, le Hrvaška je morala pristati na arbitražo. "Nisem proti Uniji, toda nisem za to, da se pristopa brezpogojno. Še posebej zato, ker se s strani EU, ki je interesni kartel in ne humanitarna organizacija, izražajo interesi, ki niso v interesu Hrvaške," je še dodal.