Najprej so oblasti vložile obtožnico proti zaposlenim na prometni fakulteti, zdaj pa še proti zaposlenim z ekonomske fakultete. Foto: MMC RTV SLO
Najprej so oblasti vložile obtožnico proti zaposlenim na prometni fakulteti, zdaj pa še proti zaposlenim z ekonomske fakultete. Foto: MMC RTV SLO

"Po treh mesecih preiskave je urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (USKOK) vložil obtožnico proti 12 ljudem z ekonomske fakultete, osem študentov in tri posrednike zaradi dajanja ali prejemanja podkupnin," je v izjavi za javnost zapisal USKOK.

Med obtoženimi se je znašla tudi zdaj že nekdanja predsednica saborske komisije za vprašanja konflikta interesov Deša Mlikota Tomić, ki trenutno poučuje na zagrebški ekonomski fakulteti, a še ni jasno česa jo bremeni obtožnica. S položaja predsednice komisije je odstopila po izbruhu afere.

Dva zunanja posrednika sta obtožena, da sta od staršev študentov in samih študentov prejela podkupnine v vrednosti od nekaj sto pa do dva tisoč evrov. Del denarja sta pospravila v lasten žep, del pa sta ga dala vodji referata na ekonomski fakulteti, ki je nato v skladu z navodili študentov za njihove izpite izbral profesorje, na katere se je dalo vplivati s podkupninami.

To je do zdaj druga obtožnica v aferi, potem ko so v začetku decembra vložili obtožnico proti 16 osebam na fakulteti za promet.

Afera je izbruhnila sredi septembra, ko so policisti vdrli na ekonomsko in prometno fakulteto v Zagrebu zaradi suma dajanja in sprejemanja podkupnin za izpite in vpis na želene fakultete. Če je bila cena za opravljen izpit do 2.000 evrov, pa se je pri vpisu povzpela do kar 9.000 evrov.

Korupcija ostaja velika slabost hrvaške družbe
Afera je močno razburkala hrvaško javnost in še enkrat pokazala, kako resno težavo v državi predstavlja korupcija, ki sega v vse pore družbe. Odločnejši boj proti korupciji od Zagreba v pristopnih pogajanjih zahteva Evropska unija, a kaj več kot od obljub do zdaj ni bilo slišati iz ust hrvaških politikov.

V povezavi s korupcijo je bilo namreč le malo sojenj in še manj obsodb, zato bo morala Hrvaška narediti več, če bo hotela končati pogajanja, kot si je zastavila, opozarjajo v Bruslju.

G. V.