Seršićevo je hrvaška vlada imenovala na seji 11. novembra, ki je bila zaprta za javnost. Za hrvaški dnevnik Vjesnik je dejala, da je ob odločitvi hrvaške vlade počaščena, saj je na Hrvaškem veliko uglednih pravnih strokovnjakov.

Šeršićeva velja za soavtorico arbitražnega sporazuma in je sodelovala v vseh pomembnejših mešanih meddržavnih komisijah o meji med Slovenijo in Hrvaško, je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Zagreba Nataša Prislan.

Na Pravni fakulteti v Zagrebu med drugim predava mednarodno pravo in pravo morja. Od leta 2002 je arbiter na Stalnem arbitražnem sodišču v Haagu v sporih glede okoljskih vprašanj in naravnih virov, med drugim je bila članica hrvaške delegacije na sestankih udeleženk Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu.

Pred tremi leti je bila Seršićeva imenovana za eno izmed zagovornic Hrvaške v sodnem postopku na Mednarodnem sodišču, na katerem Hrvaška toži Srbijo za genocid. Je tudi tesna sodelavka uglednega mednarodnega pravnika Budislava Vukasa.

Od leta 2008 je tudi članica mešane hrvaško-črnogorske komisije za pripravo pravnega postopka za določitev meje na morju med Hrvaško in Črno goro pred meddržavnim sodiščem v Haagu.

V Sloveniji do zastopnika prek razpisa
Arbitražno sodišče, ki bo dokončno razsodilo o meji med državama, je sestavljeno iz petih članov, pri čemer po enega člana imenujeta Slovenija in Hrvaška, preostale tri pa Evropska komisija.

Slovenija kandidata za člana sodišča še ni imenovala. Zakon iz leta 2001 o predlaganju kandidatov iz Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč, ki velja tudi za člane mednarodne arbitraže iz Slovenije, med drugim določa, da mora ministrstvo za pravosodje objaviti razpis.

Pravosodno ministrstvo prijave nato posreduje predsedniku republike, ki se nato do njih opredeli in potem primernega kandidata - ali pa tudi več - pošlje v državni zbor. Ta pa nato kandidata potrdi na tajnem glasovanju z večino vseh poslancev.

V pričakovanju izmenjave not
Arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško je bil podpisan pred letom dni, a še ni veljaven, saj državi še vedno nista izmenjali diplomatskih not, s katerima se formalno obvestita, da so postopki glede arbitražnega sporazuma končani.

Po neuradnih podatkih se zapleta zaradi hrvaške enostranske izjave o neprejudiciranju meje, s katero Sloveniji oporeka pravico do stika z odprtim morjem, poroča Prislanova. Slovenija izjavo zavrača in vztraja na tem, da je izmenjava zgolj tehničen akt brez dodane izjave.

Vsi postopki glede arbitražnega sporazuma, skupaj z oblikovanjem arbitražnega sodišča, se bodo začeli z ratifikacijo pristopne pogodbe z Evropsko unijo, kjer pa se pojavlja nov problem, saj Prislanova poroča, da naj bi bilo neuradno slišati, da utegne Slovenija izraziti zadržke za zapiranje 31. poglavja o zunanji, varnostni in obrambni politiki, če noti do zapiranja tega poglavja ne bosta izmenjani.