Hrvaška vlada je na petkovi seji predsedniške volitve razpisala za konec leta. Če nobeden od kandidatov ne bo izbran v prvem krogu, se bosta najboljša kandidata pomerila v drugem krogu, ki bo potekal 10. januarja.

Za naslednika Mesića, ki se poslavlja po dveh petletnih mandatih, se je za zdaj prijavilo deset kandidatov, od katerih po javnomnenjskih anketah trenutno najbolje kaže kandidatu opozicijskih socialdemokratov Ivu Josipoviću. Sledita mu neodvisni kandidat Nadan Vidošević in kandidat HDZ-ja Andrija Hebrang.

Čeprav je funkcija hrvaškega predsednika v veliki meri simbolna, pa ima vseeno pomembno besedo pri oblikovanju zunanje in obrambne politike, lahko pa tudi zahteva sklic vladne seje glede posameznih vprašanj, kot so na primer gospodarske razmere v državi.

Odstopil namestnik premierke
Bolj kot razpis predsedniških volitev na Hrvaškem odmeva odstop namestnika premierke in ministra za gospodarstvo Damirja Polančeca, ki se je znašel v središču odmevnih afer zaradi domnevne vloge v aferi Podravka, kjer je bil pred prihodom v vladni kabinet član uprave.

Zaradi sumljivih poslov z delnicami živilskopredelovalnega podjetja je hrvaška policija prejšnji teden aretirala šest oseb, med njimi štiri nekdanje člane uprave, ki so osumljeni, da so z denarjem Podravke kupovali delnice za lastne račune in tako nameravali priti do prevzema podjetja.

Odstop Polančeca je od premierke Jadranke Kosor zahtevala opozicija in tudi nekateri člani vladne koalicije, ki so mu očitali neuspešno prvo fazo privatizacije hrvaških ladjedelnic, ki je eden izmed pogojev Evropske unije.

Na novinarski konferenci, kjer je oznanil svoj odstop, ki ga je premierka sprejela, je Polančec izrazil obžalovanje, da se ga omenja v povezavi z aferami, za odstop pa se je odločil, ker noče škoditi vladajočemu HDZ-ju. Ob tem je napovedal, da se ne bo skliceval na poslansko imuniteto.