Na natečaj za privatizacijo hrvaških ladjedelnic sta prišli le dve veljavni ponudbi, čeprav so nekatere ladjedelnice ponujali za eno kuno. Splitski poslovnež Slobodan Ljubičić je v imenu podjetja More Trogir predal ponudbo za nakup Brodotrogira za eno kuno, v ladjedelnico pa bi v petih letih vložil več kot 3,8 milijarde kun. Drugo ponudbo je vložilo zagrebško podjetje Adria-Mar za splitski BSO. Njihova ponudba znaša več kot 18 milijonov kun, od tega bi pet milijonov namenili za nakup lastniškega deleža v BSO-ju, nekaj več kot 13 milijonov pa za restrukturiranje.

Razpisno dokumentacijo za nakup šestih hrvaških ladjedelnic - Uljanik, 3. maj, Kraljevica, Brodosplit, BSO in Brodotrogir - je prevzel tudi Riko Group, ki je v lasti Janeza Škrabca in Joza Dragana, a se ni javila na natečaj za nobeno izmed njih.

Mesiću nekaj "smrdi"
"Mislim, da se to ne bi smelo zgoditi, ker imamo veliko zahtev za gradnjo ladij, kar pomeni, da ljudje v svetu vedo za naše ladjedelnice. Ko sem bil na Kubi, je bila ena izmed njihovih zahtev, da naše ladjedelnice za njih gradijo patruljne in ribiške ladje. Če obstaja interes na daljni Kubi, bodite gotovi, da je interes tudi v Evropi in državah blizu Evrope. To je le dokaz, da je v ladjedelnicah nekaj narobe in to ne le letos," je dejal Mesić. Po njegovem mnenju je rešitev težav treba poiskati v globlji analizi.

"Če imajo vse ladjedelnice z izjemo Uljanika izgubo, vsi kooperanti pa dobiček, potem ni težko ugotoviti, zakaj se to dogaja. Ekonomisti bi morali narediti analizo, da bi se pokazalo, ali ni bil del sredstev prelit iz ladjedelništva v blagajno kooperantov," meni Mesić in dodaja, da nima nobenih sumov, da pa "je tu nekaj nenavadnega", če imajo kooperanti dobiček, tisti, ki ustvarjajo delo, pa izgubo.

"Neveljavni dokumenti, neveljaven rezultat"
Besede podpredsednika vlade in ministra za gospodarstvo Damirja Polančeca, da so v natečaju za prodajo ladjedelnic uporabili staro dokumentacijo, je Mesić pospremil s komentarjem, da "če se je natečaj začel z neveljavno dokumentacijo, potem se je lahko pričakovalo tudi neveljaven rezultat natečaja", in dodal, da je treba ugotoviti, zakaj so se tako velikega posla in posega, ki tudi veliko stane, sploh lotili, če so vedeli, da bo njegov rezultat neveljaven.

Vlada išče najboljši model
Na vprašanje, ali bo kdo odgovarjal zaradi propadlega prvega natečaja za prodajo ladjedelnic, je hrvaška premierka Jadranka Kosor odgovorila, da se to ne bo zgodilo, poroča Jutarnji list. "Za vse obstaja opravičilo, v tem trenutku ne krivim nikogar. Nismo se osramotili," meni premierka. "Vlada se je sešla in dogovarjamo se o modelu, po katerem bomo nadaljevali to delo. Iščemo najboljšo rešitev za drugi krog privatizacije," je na vprašanje novinarjev o tem, ali bo vladi uspelo izpeljati privatizacijo, odgovorila premierka.

Privatizacija zahteva EU-ja
Privatizacija hrvaških ladjedelnic je eden izmed pogojev, ki jih mora Hrvaška izpolniti pred vstopom v EU. Zagreb se je z Brusljem dogovoril, da bo privatizacija potekala v dveh krogih.