Hrvaški urad za statistiko je objavil prve predhodne izsledke popisa prebivalstva, s katerim so ugotovili, da v državi živi 4.290.612 ljudi (leta 2001 4.437.360), vseh gospodinjstev pa je 1.535.635. Hrvatov je 89,6 odstotka, kar je skoraj 15 odstotkov več kot leta 1991, skladno s tem pa se je v istem obdobju zmanjšalo število pripadnikov nacionalnih manjšin - s 15 na 7,5 odstotka.

Te številke so povzročile precej razburjenja, a vodja urada Ivan Kovač je pojasnil, da rezultati niso primerljivi s popisom iz leta 2001, saj so v tem času svojo metodologijo uskladili z mednarodnimi standardi. Če bi tako za popis iz leta 2001 uporabili današnji način, bi se pokazalo, da se število prebivalcev ni kaj dosti spremenilo, je prepričan Kovač.

Štiri mesta z več kot 100.000 ljudmi
A hrvaški mediji so brskali naprej, saj trdijo, da ob spremenjeni metodologiji k spreminjanju Hrvaške v "deželo ostarelih" prispevajo tudi migracijska politika in nezavidljiv gospodarski in politični položaj države.

V Zagrebu danes živi skoraj 800.000 ljudi, kar je skupaj 18 odstotkov prebivalstva, več kot 100.000 ljudi pa imajo poleg prestolnice le še Split, Reka in Osijek.

Dolgoročne smernice
Demograf Jakov Gelo se ne strinja s Kovačem in opozarja, da bo potrebnih več desetletij, da se negativni prirastek obrne navzgor. "Ti rezultati niso posledica nove metodologije, saj tak trend opazujemo že od leta 1991. Od takrat je vsako leto več smrti kot rojstev," je dejal.

Vprašanje je tudi, koliko Hrvatov bi sploh še živelo v matični državi, če se ne bi vanjo vračali Hrvati iz Bosne in Hercegovine in drugih držav, a tudi takšnih ljudi je vse manj.

Popis je sicer potekal aprila, ko je bilo na delu 13.000 popisovalcev in 2.000 nadzornikov.