Trump je namreč v četrtek podpisal izvršni ukaz, s katerim je odobril uvedbo sankcij proti uslužbencem ICC-ja, ki sodelujejo v preiskavi morebitnih vojnih zločinov ameriških vojakov in obveščevalcev v Afganistanu. Z izvršnim ukazom je Trump pooblastil zunanjega ministra Mika Pompea, da v sodelovanju z ministrom za finance Stevenom Mnuchinom zamrzne finančna sredstva uslužbencev ICC-ja v ZDA in jim skupaj s člani njihovih družin prepove vstop v ZDA.

ICC je še sporočil, da je dejanje ZDA tudi napad na interese žrtev zločinov, za katere to sodišče predstavlja zadnji žarek upanja na pravico. ZDA sicer ne priznavajo pristojnosti sodišča nad ameriškimi državljani.

Sodišče je marca sprožilo preiskavo vojnih zločinov v Afganistanu, v katere bi lahko bili vpleteni ameriški državljani. Gre za prvi primer, ko je glavna tožilka sodišča dobila odobritev za preiskavo ameriških sil, poroča Al Džazira. Sodniki so preiskavo sicer odobrili šele po pritožbi, saj so sprva prošnjo tožilke Fatou Bensouda zavrnili. ZDA so tožilki aprila lani preklicale vizum za vstop v državo.

Preiskava obravnava navedbe o vojnih zločinih, ki naj bi jih storili afganistanske varnostne sile, talibani in borci teroristične mreže Hakani, pa tudi ameriške sile in obveščevalci po maju 2003.

Tožilka Bensouda je dejala, da imajo podatke, da so pripadniki ameriške vojske in obveščevalnih služb "izvajali dejanja mučenja, krutega ravnanja, kršenja osebnega dostojanstva, posilstva in spolnega nasilja zoper pridržane v Afganistanu in na drugih lokacijah, predvsem v letih 2003 in 2004". Obljubila je neodvisno in nepristransko preiskavo.

Sorodna novica Ameriško zaničevanje Mednarodnega kazenskega sodišča kot priznanje njegovega pomena

Bela hiša: ICC ogroža ameriško osebje

Tiskovna predstavnica Bele hiše Kayleigh McEnany je pojasnila, da so sankcije posledica tega, da ICC kljub nenehnim pozivom ZDA ni uvedel zahtevanih reform in še naprej vodi, kot je dejala, politično motivirane preiskave ZDA in njenih partnerjev, vključno z Izraelom.

Ravnanje ICC-ja je označila za napad na pravice Američanov in grožnjo ameriški suverenosti. "ICC so ustanovili za pregon vojnih zločinov, v resnici pa je nikomur odgovorna in neučinkovita mednarodna birokracija, ki ogroža tako ameriško osebje kot tudi osebje naših zaveznikov in partnerjev," je dejala.

Medtem ko je Trumpovo uvedbo sankcij pozdravil Izrael, ki prav tako ne priznava pristojnosti ICC-ja, so druge države kritične.

Zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je Trumpov ukaz označil za "zelo skrb vzbujajoč", članice EU-ja pa kot "trdne podpornice" sodišča.

Zaskrbljeni so tudi v ZN-u. ZN-ov posebni poročevalec za mučenje Nils Melzer je objavil oster zapis na družbenem omrežju Twitter: "Kako boleče je gledati, kako veliko in navdihujočo državo v odpadniško spreminjajo možje brez občutka za odgovornost za svoje ljudi, druge države in prihodnje generacije".

Gre za najnovejšega v vrsti Trumpovih napadov na mednarodne organizacije in sporazume. Med drugim je odstopil od pariškega podnebnega sporazuma in iranskega jedrskega sporazuma, pred kratkim pa je ukinil ameriško financiranje Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Trump je tudi umaknil ZDA iz Sveta ZN-a za človekove pravice in Unesca, grozi tudi z izstopom iz Mednarodne poštne zveze.

ICC s sedežem v Haagu je bil ustanovljen leta 2002 za pregon vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida, in sicer tam, kjer države same niso sposobne ali nočejo preganjati zločincev. Sodno oblast ICC-ja priznava 123 držav članic, med njimi tudi Slovenija. ZDA niso bile nikoli članica ICC-ja – prav zaradi nasprotovanja pregonu ameriških državljanov.