Med petdnevno vojno pred osmimi leti je Rusija, ki je podprla neodvisnost Južne Osetije, okrepila svoj vpliv v tej proruski pokrajini, ki je bila od leta 1990 uradno pod nadzorom Gruzije. V današnji izjavi je sodišče zapisalo, da obstaja sum, da so bili storjeni zločini proti človečnosti, med njimi umori, in vojni zločini. V času spopadov naj bi Gruzijce preganjali z njihovih domov, žrtve napadov pa naj bi bili tudi pripadniki mirovnih sil, ki so jih napadali tako proruski Južni Osetijci kot gruzijske sile.

Lani oktobra je tožilka ICC-ja Fatou Bensounda zaprosila za začetek preiskave o tem, da je bilo v okviru "nasilne kampanje preseljevanja", ki so jo izvajale oblasti v večinsko rusko govoreči Južni Osetiji, ubitih do 113 gruzijskih civilistov, 18.500 pa odpeljanih s svojih domov. To naj bi se dogajalo v obdobju med 1. julijem in 10. oktobrom 2008, torej pred in po petdnevnih spopadih med gruzijskimi in ruskimi silami.

Gruzijske in ruske sile naj bi bile odgovorne tudi za smrt 12 pripadnikov mirovnih sil, tako ruskih kot gruzijskih, gruzijske sile pa naj bi napadle tudi zdravstveni objekt, je dejal Bensouda.

Mednarodno kazensko sodišče je sicer že leta deležno kritik, da od svoje vzpostavitve leta 2002 preiskave odreja le v Afriki. Sodišče s sedežem v Haagu, ki ima 18 sodnikov, okoli 700 zaposlenih in ima za letos predviden proračun v višini 153 milijonov dolarjev (lani 130 milijonov dolarjev), je začelo delovati leta 2002, a je doslej izreklo le dve obsodbi, obe proti kongovskima vodjema milic. Prva obsodba, ki jo je izreklo sodišče, je bila leta 2012 proti nekdanjemu vodji milice v DR-ju Kongo Thomasu Lubangi. Zaradi novačenja otrok je bil obsojen na 14 let zapora.

ICC je stalno mednarodno sodišče, ki preganja posameznike zaradi največjih hudodelstev v mednarodni skupnosti, genocida, zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in agresije. Sodišče je nastalo na podlagi Rimskega statuta, ki je julija 1998 zagotovil pravno podlago za ustanovitev stalnega sodišča, dejansko pa je sodišče začelo delovati 1. julija leta 2002, ko je instrumente ratifikacije statuta predložilo 66 držav podpisnic. Danes ima statut 123 držav pogodbenic, podpisalo pa ga je 139 držav, a ga nekatere še niso (in ga verjetno tudi ne bodo) ratificirale. Rusija je statut leta 2000 podpisala, a ga ni ratificirala.

V Haagu razmišljajo tudi o odprtju preiskave zločinov, storjenih v Ukrajini.