Nekdanji direktor in desna roka Ingvarja Kamprada je napisal knjigo, s katero je šokiral Švedsko in njihovo priljubljeno podjetje prikazal v zelo negativni luči - kot nečloveško sekto, ki izrablja otroke. Vohuni, laži in rasizem vladajo Ikei, piše v svoji knjigi Johan Stenebo, ki je v podjetju delal več kot 30 let. "Resnica o Ikei" opisuje, da se podjetje vodi kot nekdanjo vzhodnonemško tajno policijo Stasi, da ima na vsakem koraku svoje vohune in da lahko na mesta menedžerjev tujci kar pozabijo, saj so prihranjena izključno za Švede.

Ikea - prototip teflonske ponve
Ikea je imela do zdaj brezmadežno podobo, življenjska pot Ingvarja Komprada, ki je podjetje ustanovil daljnega leta 1943 in je vse od takrat na čelu podjetja, pa je prava zgodba o uspehu. Ameriška revija Newsweek je Ikeo opisala kot "prototip teflonske ponve" - ker se "je ne prime niti ena obtožba". Nova knjiga odkriva mračno stran upravljanja z najbolj priljubljeno verigo trgovin s pohištvom.

V knjigi se obregne tudi ob Kampradova sinova Mathiasa in Petra. Starejšega Petra, ki bo nekoč nadomestil očeta na čelu podjetja, opisuje kot "nesposobnega rasista". "Če si je kdor koli drznil kritizirati Petra zaradi njegovega šovinističnega obnašanja, ga je patriarh Ingvar takoj utišal," pojasnjuje.

Zvestoba Ingvarju do smrti
V upravi direktorjev obstaja nenapisano pravilo - zvestoba Ingvarju do smrti. "Zato so kritike na račun Kamprada in Ikee redko pricurljale v javnost. Ingvar redko daje intervjuje, kadar pa jih, sam izbere novinarja, ki bo napisal natančno tisto, kar on hoče". Stenebo ga opisuje kot človeka, ki nadzira vsako, tudi najmanjšo podrobnost v podjetju. Od svojih "obveščevalnih agentov" pričakuje redna poročila o ozračju v podjetju in prenos vseh tračev, ki so jim prišli na ušesa.

Direktorje iz tujine so imenovali "črnuharji". "Nobene možnosti nimajo, da bi napredovali znotraj podjetja zaradi Kampradove vedno večje paranoje. Čeprav je Ikea največje svetovno podjetje za proizvodnjo pohištva, je vodijo izključno ljudje, ki prihajajo iz mesta Älmhultauu v švedski regiji Smaland, mesta, v katerem se je rodil Ingvar," piše Stenebo.

"Dobrodelnost cenejša od čiste vesti"
Poleg tega ni Ikea niti malo prijateljsko razpoložena do okolja. Čeprav se predstavlja kot ekološko podjetje, si želi zagotoviti redno oskrbo z lesom. "Skrivnost Ikeinih nizkih cen je v poceni surovinah, večina izdelkov pa je iz lesa, ki ga Ikea v veliki meri kupuje na Kitajskem. A tudi na Kitajskem ga ne more zakonito kupiti po ceni, po kateri smo ga kupovali," razlaga Stenebo in dodaja, da so perje, ki je v blazinah, pulili iz živih gosi, vse preproge pa izdelujejo otroci v Pakistanu. Ikea pri tem spretno izkorišča sponzoriranje različnih organizacij za otroke, da bi ohranila svojo podobo neokrnjeno. "Ikea s svojimi velikanskimi sredstvi lahko sodeluje s katerim koli dobaviteljem želi, a namesto da bi uporabljala najboljšega, uporablja najcenejšega. Dobrodelne geste so cenejše od čiste vesti," pravi nekdanji direktor.

Hiter vzpon
Stenebo je v Ikei začel delati pred tremi desetletji kot pomočnik v skladišču v mestecu Kaltenkirchen, severno od Hamburga v Nemčiji. Hitro se je vzpenjal in končal kot eden izmed direktorjev podjetja ter osebni pomočnik Komprada. Podjetje je zapustil pred devetimi meseci po sporu z upravo. Pozneje je napisal knjigo, ki je neke vrste maščevanje - Stenebo v 14. poglavju javno pere umazano perilo. Tokrat je prvič, da je podjetje javno očrnil kateri izmed (nekdanjih) direktorjev.

Knjigo napisal zaradi svoje vesti
Zakaj se je Stenebo odločil olajšati svojo vest šele po tem, ko se je sprl z upravo? Sam trdi, da je postalo nemogoče delati s Petrom Kampradom, ki nima posluha za ženske, tujce in okolje. Stenebo pravi, da je knjiga pravzaprav moralno vprašanje zanj. Pravi, da je knjigo napisal, da bi povedal dejstva in spregovoril "zaradi svoje morale". "Nisem mogel več delati v tem podjetju, prav tako pa nisem mogel več molčati," je dejal v pogovoru za Spiegel.

Ikein oddelek za odnose z javnostmi je knjigo označil za "stališče ene osebe", podrobnosti pa ni želel komentirati.