Zahodnoafriška država, ki je zadnji državni udar doživela pred tremi desetletji in bila od takrat priča petim prenosom oblasti v skladu z ustavo, je v pričakovanju naftnega razcveta, potem ko so pred dvema letoma zagnali prve naftne vrtine v novih bogatih nahajališčih v priobalnem območju.

Prihodki od nafte obetajo veliko, a s seboj prinašajo pasti, zato vsi pazljivo spremljajo, da Gana ne bi ponovila napak bližnje Nigerije, kjer so naftni dolarji bolj kot napredek prinesli razmah v korupciji. To obljubljata tudi glavna predsedniška kandidata.

Predsednik John Dramani Mahama iz vladajočega Narodnega demokratičnega kongresa (NDC) je ta položaj prevzel julija, ko je po bolezni umrl predsednik John Atta Mills, ki je bil na oblasti od leta 2008.

Mahami bo kot glavni nasprotnik nasproti stal kandidat opozicijske Nove patriotske stranke (NPP) Nana Akufo-Addo. Ta je pred štirimi leti za manj kot 100.000 glasov izgubil proti Atti Millsu.

Čeprav je grozil politični zastoj, pa se niso uresničile bojazni, da bi izbruhnilo povolilno nasilje, ki so mu bile priča nekatere afriške države.

Samo dve leti pozneje je sosednjo Slonokoščeno obalo po spornih volitvah zajela državljanska vojna, medtem ko so Mali in Gvinejo Bissau v kaos pahnili vojaški udari.

Izidi se pričakujejo v roku dveh dni po zaprtju volišč. Če med predsedniškimi kandidati nihče ne bo zbral večine glasov, bo čez tri tedne potekal še drugi krog.

Gana ni svetla točka samo v vse bolj nestabilni soseščini, ampak predstavlja vzor tudi za druge države na celini, ki jo sicer radi povezujemo z avtoritarnimi režimi ali pa skoraj nedelujočimi državami.

Zanesljiv prenos oblasti konec leta 2008 si je prislužil tudi pohvale ameriškega predsednika Baracka Obame, ki je Gano označil za "model demokracije v Afriki". Država je bila sicer tudi edina v podsaharski Afriki, ki jo je Obama obiskal v svojem prvem štiriletnem mandatu.

"Ponoven korak v pravo smer bo Gani zagotovil mentorstvo in zgled za druge," je dejal direktor Centra za demokratični napredek iz Akre Emmanuel Gyimah-Boadi.

Od nafte k blaginji
Gospodarstvo Gane naj bi prihodnje leto doseglo osemodstotno rast in država je mamljiva za tuje vlagatelje, ki se izogibajo s krizo prežetih Evrope in ZDA.

Prebivalci zdaj pričakujejo, da bo gospodarska rast, spodbujena s prihodki od nafte, prinesla tudi blaginjo, saj je povprečni zaslužek še vedno skromne štiri dolarje na dan.

Akufo-Addo obljublja, da bo z naftnim bogastvom financiral šolnine za osnovne in srednje šole, medtem ko Mahama želi, da bi Gano do leta 2017 popeljal v skupino držav s srednje visokimi dohodki v vrednosti 2.300 dolarjev letno na prebivalca, kar je dvakrat več kot leta 2009.

"Volitve leta 2008 so imele vonj po nafti, zdaj leta 2012 je nafta realnost," pojasnjuje Gyimah-Boadi.

Svetovna banka je optimistična glede Gane in pričakuje, da bodo gospodarsko rast spodbudila vlaganja v infrastrukturo, izkoriščanje naravnih virov in kmetijstvo. Gana je sicer druga največja proizvajalka kakava na svetu in na sedmem mestu po nakopanem zlatu.

Opazovalci so opozorili na več poročil o nedelovanju na novo vpeljanih elektronskih čitalnikov prstnih odtisov, poroča Al Jazeera. "Tukaj stojimo že več kot pet ur. Naša vrsta se ne premika," je ob enem takšnih primerov dejala Alice Hayford.

Poznavalci opozarjajo, da se volivci niso odločali na podlagi obljub kandidatov, ampak so svoj glas oddali skladno z narodnostno pripadnostjo.

Mahama si lahko obeta glasove na severu države, kjer se je njegova stranka vedno odrezala dobro, kot tudi na vzhodu države. Akufo-Addo po drugi strani računa na glasove vplivnega ljudstva Ašanti, ki nosi ime po starodavnem kraljestvu.

Tudi Gana ni odporna proti napetostim med narodnostnimi skupinami, ki so v tednih pred volitvami prerasle v pretepe. Da bi pomirili strasti, so predsedniški kandidati prejšnji teden podpisali mirovni pakt, organizirane pa so bile tudi množične molitve v cerkvah in mošejah.

"Ni dvoma, da je Gana ikona politične stabilnosti na celini, a vseeno je potrebno zgodnje opozarjanje pred morebitnim volilnim nasiljem," je dejal vodja nacionalnega mirovnega sveta Emmanuel Ashante.