Pred tradicionalnim spomladanskim zasedanjem IMF-a in Svetovne banke je zato izvršni direktor IMF-a Dominique Strauss-Kahn ZDA in zahodne države pozval, naj se hitreje odzivajo pri reševanju svojih bančnih sistemov. Ob tem je dodal, da so določen napredek sicer dosegli, vendar prepočasi. Pri tem je poudaril vprašanje reševanja slabih posojil.

"V mnogih državah je zdaj sestava vzdržnega finančnega programa bolj ali manj postavljena. Najbolj se je zavlačevalo in največ časa je bilo izgubljeno pri sami vpeljavi," je kritičen Strauss-Kahn. Njegovi klici k večji implementaciji zastavljenih ciljev so bili namenjeni predvsem ZDA in zahodnim evropskim državam.

Če želimo gospodarsko okrevanje, je ključnega pomena pomoč bankam. "Vse izkušnje, ki jih imamo iz preteklih bančnih kriz, in izkušenj z bankami, ki delajo z našo institucijo, imamo veliko, kažejo, da okrevanje ni mogoče, dokler ni popolnoma končano čiščenje bilance."

Okrevanje drugo leto
Svetovna gospodarska in finančna kriza po njegovem še zdaleč ni končana, v IMF-u so prepričani, da bo do okrevanja prišlo v prvi polovici leta 2010. IMF je v sklopu pomoči najrevnejšim državam podvojil limite za posojila. Po besedah Strauss-Kahna, ta poteza, sicer del vrste posojilnih reform, pomeni veliko spremembo za IMF in sledi sklepom aprilskega vrha G-20 v Londonu. "Možnosti naše pomoči našemu članstvu smo pomnožili z dve." Izvršni odbor je podvojil mejne vrednosti najrevnejšim v okviru posojilnih mehanizmov, ki vključujejo izredno nizke obrestne mere, na voljo pa so 78 najrevnejšim državam na svetu.

IMF je pred nekaj dnevi ocenil, da bo kriza "stala" 4.000 milijard dolarjev, kar je štirikrat več, kot so napovedovale lanske ocene. Strauss-Kahn sicer ostaja optimističen in je prepričan, da se bodo v prvem četrtletju 2010 smernice oobrnile.

Na dnevnem redu tudi reforma IMF-a
Na vrhu IMF-a in Svetovne banke v Washingtonu bodo poleg reševanja svetovne gospodarske in finančne krize na dnevnem redu tudi reforme IMF-a, v katerem naj bi imele v prihodnje večjo vlogo hitro rastoča gospodarstva (npr. Kitajska), sama organizacija pa naj bi v prihodnje zdajšnjo vlogo svetovalca znova spremenila bolj v vlogo svetovnega bankirja. Ob tem se omenja tudi možnost, da bi tudi prihodnji izvršni direktor prišel iz katere izmed hitro rastočih držav, poroča dopisnica RTV Vlasta Jeseničnik. Tradicionalno je prvi mož IMF-a Evropejec, medtem ko je na čelu Svetovne banke Američan.

K. T.