V času najhujše napetosti med ZDA in Rusijo, leta 1986, je svet "strašilo" kar 64.099 jedrskih konic, nato pa se je po seriji dvostranskih in mednarodnih sporazumov jedrska tekma umirila. Leta 2010 je bilo na Zemlji 22.600 jedrskih konic, danes jih je pripravljenih za uporabo še med 15.000 in 16.000. Levji delež, več kot 90 odstotkov vsega jedrskega orožja, je v lasti ZDA in Rusije, ki so v zadnjih letih sprožile obsežna programa posodobitve zalog. ZDA imajo danes na voljo v skladiščih ali na letalih, pripravljenih za takojšnjo uporabo, še okoli 7.000 kosov jedrskega orožja, Rusija okoli 200 več.

Ne zmanjšujejo pa vse države svojega jedrskega arzenala. Kitajska je imela na primer leta 2010 40 jedrskih konic, lani že 260, vse bolj se v jedrskem smislu krepita tudi Indija in Pakistan. Tu pa je še Severna Koreja, ki stalno grozi mednarodni skupnosti z uporabo svojega jedrskega orožja, a zaradi hermetične zaprtosti strokovnjaki težko ocenijo, kako napreden in dodelan je njihov jedrski program. Pri zadnjem poskusu so v Pjongjangu zatrdili, da so uspešno preizkusili vodikovo bombo.

Iz izjav ruskega in ameriškega predsednika, Vladimirja Putina in Donalda Trumpa, je mogoče razbrati, da je pri jedrskem orožju, za katero je vrsto let veljal konsenz "nikoli več", zavel drugačen veter. Putin je decembra lani izjavil, da je "krepitev jedrske sposobnosti glavni cilj Rusije za leto 2017". Ni trajalo dolgo, da se je prek Twitterja oglasil Trump in zagotovil, da tudi ZDA sledijo temu cilju. Besedno obračunavanje s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom pa je tako ali tako brez primere ...

V spodnji infografiki si oglejte, katera peterica držav spada uradno med jedrske države in katere države imajo še jedrsko orožje, najpomembnejše mejnike v razvoju jedrskega orožja ter posledice uporabe tovrstnega orožja.