Invazija na Irak se je brez odobritve Varnostnega sveta ZN-a pod ameriškim vodstvom začela 20. marca leta 2003. ZDA so Irak napadle pod pretvezo, da Sadam Husein razvija orožje za množično uničevanje in sodeluje s teroristično mrežo Al Kaida.

Po sicer hitri vojaški zmagi in zrušenju režima nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina se je mesec in pol trajajoča invazija spremenila v dolgotrajno umirjanje razmer, Irak pa je zapadel v zapleteno mrežo sektaškega nasilja, ki vsak dan pretresa državo in terja življenje na tisoče nedolžnih ljudi. Poskus ustalitve razmer v Iraku je prinesel prevlado šiitske večine, kar je v valu sektaškega nasilja državo pripeljalo na rob državljanske vojne. Željo po vzpostavitvi demokracije je zamenjalo prizadevanje za umiritev razmer in zagotovitev varnosti.

Nova strategija ni obrodila želenih rezultatov
Ameriška administracija s predsednikom Georgeem Bushem na čelu je konec lanskega leta odobrila novo strategijo vojne v Iraku in v državo napotila novih 21.500 vojakov, vse v prepričanju, da bo povečano število vojakov umirilo iraško prestolnico in ustavilo nasilje. Vendar pa večja navzočnost ameriških sil v Iraku le še podpihuje nasprotja.

Številke o žrtvah v Iraku se med seboj nekoliko razlikujejo, iraško notranje ministrstvo poroča o več kot 100.000 civilnih žrtvah. Kot poroča skupina Iraq Body Count, je bilo v Iraku v štirih letih ubitih že več kot 3.000 koalicijskih vojakov in več kot 60.000 civilistov. Tam je zdaj več kot 140.000 ameriških vojakov, vojna pa je ZDA stala že prek 500 milijard dolarjev.

Podpora ameriške administracije pada
Koalicija voljnih, s katero so si ZDA zagotovile vsaj delno legitimnost za napad na Irak brez jasne podpore mednarodne skupnosti, se vse bolj krči, iz Iraka se počasi umikajo tudi največji zavezniki ZDA, Britanci. Načeta je tudi potrpežljivost Američanov. Bushevo politiko do Iraka v ZDA podpira le še tretjina prebivalcev, upad zaupanja v republikance pa so državljani izrazili tudi na novembrskih kongresnih volitvah, ko so večino tako v senatu kot v predstavniškem domu dobili demokrati.

Bush vztraja pri svojem
Ameriški predsednik George Bush je v ponedeljek zvečer v kratkem nagovoru ljudstvu opozoril, da bi imel predčasen umik vojske ZDA za Irak uničujoče posledice. Priznal je, da pot do zmage ne bo lahka in da je nova operacija pod vodstvom ameriške vojske v Bagdadu šele na začetku in bodo prvi učinki vidni šele čez nekaj mesecev, in ne v nekaj dneh ali tednih. Bush je povedal še, da ni pravi čas, da bi ameriške sile iz Iraka pobrale šila in kopita, saj da razvoj dogodkov že kaže prve upanje vzbujajoče znake.

Demokrati jasni nasprotniki vojne
Predsednica predstavniškega doma kongresa, demokratka Nancy Pelosi je ob četrti obletnici vojne dejala, da so si ZDA vojno izbrale same in da imajo zdaj prav zaradi nje več kot 3.000 mrtvih vojakov, na milijarde zastonj porabljenih dolarjev, na tisoče ranjenih, oslabelo vojsko in najslabšo vojaško pripravljenost po vojni v Vietnamu ter vedno slabši ugled v svetu.

Svoje nasprotovanje vojni v Iraku že nekaj dni po celem svetu izraža na miljone ljudi, ki se udeležuje miroljubnih protestov. Protestniki ZDA pozivajo k umiku svojih čet iz Iraka, predsednika Busha k odstopu in izražajo želje za mir v svetu.

B. T.