Iran se po besedah Riceove vtika v notranje zadeve Iraka in podpira palestinske skrajneže v boju proti Izraelu, kljub nasprotovanju mednarodne skupnosti pa si še vedno skuša pridobiti jedrsko orožje. Iranska politika si prizadeva narediti Bližnji vzhod za 180 stopinj drugačnega, kot si ga želimo mi, je še dejala Riceova.

Potem ko je iranski jedrski program prešel v obravnavo Varnostnemu svetu, sta stalni članici Rusija in Kitajska napovedali, da ne bosta podprli ukrepov proti Iranu. Pet stalnih članic se je sicer že sešlo, da bi pred zasedanjem VS-ja našle rešitev. VS naj bi o tem razpravljal prihodnji teden, če Iran ne bo sodeloval pa so lahko proti njemu uvedene sankcije,

Večina diplomatov se strinja, da bo 15-članski VS oblikoval izjavo, ki bo od Irana zahtevala, da uresniči ukrepe, ki jih zahteva Mednarodna agencija za jedrsko energijo.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo od Irana zahteva, da nemudoma prekine vsakršno bogatenje urana, direktor agencije Mohamed El Baradej pa je izrazil obžalovanje, da so propadla prizadevanja ruske in evropske diplomacije, da bi Teheranu sicer zagotovili jedrsko energijo za miroljubne namene, a ob tem izključili možnost za izdelavo orožja..

Iran še naprej grozi
Teheran je zahodne države opozoril, da so ranljive in da bodo, če bodo še naprej ovirale njegov jedrski program, trpele bolj kot Iran. To je v govoru povedal iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad le dan po odločitvi, da VS ZN-a prevzame iransko vprašanje, in še enkrat poudaril, da se Iran ne bo pustil ustrahovati ali poniževati. Teheran bi lahko v primeru sankcij zmanjšal izvoz nafte, s svojim vplivom pa bi lahko ZDA in Izraelu v Iraku, Afganistanu in Palestini povzročil dodatne težave.