Iran zagotavlja, da je njegov jedrski program miroljuben in načrtovan v civilne namene, a Zahoda ne prepriča. Foto: EPA
Iran zagotavlja, da je njegov jedrski program miroljuben in načrtovan v civilne namene, a Zahoda ne prepriča. Foto: EPA

Dialog sta vpleteni strani po 13 mesecih obnovili decembra lani v Ženevi, a brez uspeha, zato tudi od tokratnih dvodnevnih pogovorov opazovalci ne pričakujejo veliko. Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je sporočil, da Washington "ne pričakuje kakšnega konkretnega rezultata", temveč "začetek konstruktivnega procesa".

Teheran je v zadnjih dneh glasno ponavljal, da je pripravljen na sodelovanje, a da pri vprašanju svojega jedrskega programa ne bo popuščal. Vodja iranske diplomacije Ali Akbar Salehi je pred dnevi povedal, da se Iran s šesterico o svojem "jedrskem dosjeju" ne misli pogovarjati.

Medtem šesterica držav, ki jo sestavljajo ZDA, Rusija, Kitajska, Francija, Velika Britanija in Nemčija, napoveduje, da se namerava v Carigradu konkretno pogovarjati prav o iranskem jedrskem vprašanju. Kot je napovedal neimenovani predstavnik EU-ja, je glavni cilj pogajanj v Carigradu načeti "praktična vprašanja".

Tokrat imajo pogajalci en sam cilj
Pogajanja v Turčiji na strani šesterice vodi visoka zunanja predstavnica EU-ja Catherine Ashton, na iranski pa glavni iranski jedrski pogajalec Saed Džalili. Zaradi neuspešnosti pogajanj v preteklih letih so si zahodni pogajalci tokrat zadali en sam cilj – prepričati Iran, naj se znebi svoje zaloge nizko obogatenega urana.

Iran naj bi imel tri tone nizko obogatenega urana, kar bi bilo ob nadaljnjem bogatenju dovolj za izdelavo več kosov jedrskega orožja.

Džalili je po prvem dnevu pogovorov ponovil besede Salehija in dejal, da v pogovorih ne bodo dovolili lotevanja vprašanja temeljnih pravic Irana, kot je vprašanje ustavitve bogatenja urana. Vseeno je njegov predstavnik ozračje na pogovorih označil za "zelo pozitivno".