Iranski zunanji minister izraža optimizem glede doseganja celovitega jedrskega sporazuma. Foto: EPA
Iranski zunanji minister izraža optimizem glede doseganja celovitega jedrskega sporazuma. Foto: EPA
false
Pogajanja potekajo na Dunaju. Foto: EPA

Kot je dejal Zarif, je Iran pripravljen skleniti sporazum, pozval pa je tudi h koncu "prisile in pritiskov" na pogajanjih, poroča BBC. Sporazum bi odprl nove možnosti za naslavljanje skupnih izzivov, kot je ekstremizem na Bližnjem vzhodu, je še dejal Zarif. "Grožnjo, s katero se spoprijemamo, pri čemer ni nikomur prizaneseno, utelešajo zakriti možje, ki uničujejo zibelko civilizacije. Pri spopadanju s tem novim izzivom so nujno potrebno novi pristopi," je dejal iranski minister.

Glavni ruski pogajalec Sergej Rjabkov je dejal, da je več kot 90 odstotkov besedila sporazuma že dokončanega. Eni izmed glavnih spornih točk sporazuma sta časovni razpored umika sankcij in vprašanje dostopa za jedrske nadzornike Združenih narodov.

Ameriški zunanji minister John Kerry je prav tako dejal, da pri pogajanjih "napredujejo", a je dodal, da je treba še veliko narediti. V ponedeljek so ZDA opozorile, da mora biti temelj za celovit dogovor aprilski okvirni sporazum iz Švice. Nad pogajanji sicer še vedno visi vprašanje, ali bo sporazum sklenjen, poroča BBC.

Skupina P5+1 (ZDA, Velika Britanija, Francija, Kitajska, Rusija + Nemčija) od Irana zahtevajo, da zmanjša obseg svojih jedrskih dejavnosti in tako zagotovi, da ne more narediti jedrskega orožja. Iran, ki v zameno zahteva preklic obsežnih mednarodnih sankcij, ki desetletja bremenijo njegovo gospodarstvo, vseskozi vztraja, da je njegov jedrski program miroljuben.

Zadnjo besedo v Iranu ima ajatola
Na iranski strani mora končni dogovor potrditi vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, ki pa je glavne zahteve skupine P5+1 zavrnil. Ajatola namreč vztraja, da bo Iran jedrsko infrastrukturo razstavil šele po umiku ukrepov, zavrnil pa je tudi 10-letno zamrznitev raziskav in razvoja in preglede vojaških oporišč.

Rok za dosego sporazuma je bil s 30. junija prestavljen na 7. julij. Ameriški predsednik Barack Obama mora kongresu do 9. julija predložiti podrobnosti končnega dogovora, nato pa bo imel kongres na voljo 30 dni za pregled dokumenta, kar bo šele omogočilo njegov podpis in odpravo ameriških sankcij. Če bo Obama dokument kongresu predložil po 9. juliju, bo imel kongres za pregled na voljo 60 dni, še poroča BBC.