Jedrska elektrarna, ki jo je Iran začel graditi že pred desetletji, naj bi elektriko začela proizvajati v začetku leta 2011. Jedrsko elektrarno so slovesno odprli 21. avgusta, po prvotnih načrtih pa naj bi jo z jedrskim gorivom začeli polniti že septembra. Zaradi tehničnih težav so morali polnjenje preložiti.
1000-megavatna jedrska elektrarna, ki jo je Iran zgradil s pomočjo Rusije, je bila septembra domnevno tudi tarča kibernetskega napada z virusom stuxnet, za zdaj pa ni jasno, kolikšno škodo naj bi ta spletni napad povzročil.

Elektrarna v Bušerju, ki jo je pred desetletji začel graditi nemški Siemens, gradnjo pa je nato leta 1995 prevzela Rusija, bi morala po prvotnih načrtih začeti obratovati že leta 1999. Ta datum se je zaradi zamud pri gradnji in dobavi vrsto let prestavljal, za kar je Teheran večkrat okrivil Moskvo.
Znova na pogovore?
Obratovanju jedrske elektrarne v Bušerju je Zahod, predvsem ZDA, dolgo nasprotoval, pojasnila Rusije glede dobave goriva in ravnanja z odpadnimi gorivnimi palicami pa so Washington pomirila. Zahod kljub temu še naprej ostaja zaskrbljen zaradi iranskega programa bogatenja urana, s katerim naj bi bilo mogoče priti tudi do jedrskega orožja. Iran ob tem še vedno okleva glede udeležbe na mednarodnih pogajanjih o njegovem jedrskem programu.

Kot so danes povedali na zunanjem ministrstvu v Teheranu, je treba glede novih pogajanj med Iranom in šesterico velesil doseči dogovor glede datuma in dnevnega reda. Visoka zunanja predstavnica EU-ja Catherine Ashton je pred kratkim predlagala, da bi pogovore med Iranom in petimi stalnimi članicami VS-ja ZN-a in Nemčijo obnovili novembra na Dunaju.