Iransko ministrstvo za kulturo je tujim medijem namreč sporočilo, "naj se izogibajo novinarskega pokrivanja shodov, ki nimajo dovoljenja notranjega ministrstva". Gre za shode v podporo poraženemu predsedniškemu kandidatu Miru Hoseinu Musaviju.
Prepoved se sicer nanaša tudi na za danes napovedane demonstracije v podporo v petek vnovič izvoljenemu predsedniku Mahmudu Ahmadinedžadu. Tuji novinarji v Iranu naj bi bili dejansko zaprti v svojih pisarnah, saj ne morejo poročati z ulic. Po navedbah iraških vladnih virov je ta ukrep namenjen prav zaščiti tujih novinarjev.

Novinarji nemških televizij ARD in ZDF ne smejo zapustiti svojih hotelov, sodelavca neke italijanske televizije in poročevalca ene izmed tujih agencij pa naj bi policisti pretepli. Več novinarjev, ki delajo za tuje medijev, se je že v preteklih dneh pritožilo, da iranske oblasti ovirajo njihovo delo vse od izbruha protestov po petkovih predsedniških volitvah.
Organizacija Novinarji brez meja je podobno sporočila, da se je pritisk na medije v Iranu močno okrepil. Aretirali naj bi več novinarjev ter zaprli vrata več časnikov in preprečili dostop do spletnih strani. Od preteklega petka naj bi aretirali 11 iranskih novinarjev, od katerih jih je bilo pet še danes za zapahi. Za 10 novinarji se je izgubila vsaka sled.
Uradna pritožba proti izidu
Pritožbo proti izidu predsedniških volitev, na katerih je Ahmadinedžad pometel s tekmeci, sta vložila glavni protikandidat Musavi in še en zmeren kandidat, Mohzen Rezaj. Svet varuhov, ki ga sestavlja 12 uglednih članov, je izločil možnost razveljavitve volitev, je pa privolil v delno vnovično štetje. Musavi je medtem pozval svoje privržence, naj se iz varnostnih razlogov ne udeležijo za danes napovedanega shoda, potem ko je v ponedeljkovem umrlo sedem ljudi.

Ahmadinedžad je kljub nemirom medtem zapustil domovino in se odpravil v Rusijo na srečanje Šanghajske skupine. Iransko prestolnico že od objave izidov pred tremi dnevi pretresajo največji protesti po islamski revoluciji leta 1979, nasprotniki vladajočega režima pa so napovedali, da bodo vztrajali na ulicah. V ponedeljek se je kljub prepovedi oblasti na ulicah Teherana zbralo več kot 100.000 ljudi. V nasilju, ki je izbruhnilo, ko so se strasti preveč razvnele, je po zadnjih podatkih umrlo sedem ljudi. Iranska državna televizija je poročala tudi, da je bilo več ljudi ranjenih, ko so skušali napasti vojaško postojanko.

Na predsedniških volitvah, ki se jih je udeležilo 85 odstotkov volilnih upravičencev, je Ahmadinedžad prejel skoraj 63 odstotkov glasov. Po objavi izidov je opozicija podvomila o njihovi legitimnosti, zato je največji nasprotnik Ahmadinedžada Musavi pozval vrhovni Svet varuhov, ki mora potrditi izide volitev, naj te razveljavi. Njegovemu pozivu se je, kot že rečeno, pridružil še en kandidat na petkovih volitvah, Mohsen Rezaj. Vrhovni verski voditelj Ali Hamenej je ukazal preiskavo glede izidov petkovih volitev, toda mnogi dvomijo o njegovi nepristranosti, saj je pred volitvami podprl Ahmadinedžada.

Veliko zaskrbljenost glede izbruha nasilja je izrazil tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki je pozval iranske voditelje, naj spoštujejo pravico do svobode govora, pri tem pa ponovil, da je zavezan dialogu z Iranom.

K. T./K. S.