Mohameda Rezo Alija Zamanija in Areša Rahmanipurja je iransko tožilstvo označilo za Alahova sovražnika in ju obtožilo sodelovanja pri poskusu prevrata v islamski republiki. Zaradi podobnih obtožb je bilo na smrt obsojenih še devet protestnikov.

Spornim junijskim predsedniškim volitvam so sledili množični protesti opozicije, ki so državo pahnili v najhujšo notranjo krizo po islamski revoluciji leta 1979. Opozicija oblasti obtožuje, da so bile volitve ponarejene, da bi omogočili ponovno izvolitev predsednika Mahmuda Ahmadinedžada.

Zagovornica 19-letnega Rahmanipurja je povedala, da je bil njegov varovanec prijet še pred volitvami, in je obtožbe označila za politično motivirane. "Usmrtitev s tako naglico ima samo eno razlago - vlada skuša zaustaviti širjenje opozicijskega gibanja s strahom in zastraševanjem," je dejala Nasrin Sotoudeh in še pojasnila, da Rahmanipuri nikoli ni imel možnosti, da bi se svobodno branil.

Avgusta je državna televizija IRIB poročala, da je Rahmanipuri priznal stike z zahodnimi državami in sodelovanje pri načrtu podtikanja bomb med volitvami.

"Usmrtitve ne bodo prinesle spoštovanja"
ZDA so obsodile dejanje Teherana. Iz Bele hiše so sporočili, da usmrtitve političnih zapornikov Iranu ne bodo prinesle legitimnosti in spoštovanja, ampak bodo, nasprotno, samo še bolj osamile iransko vlado, ki se je s tem dejanjem spustila zelo nizko pri zatiranju mirnih protestov.

Opozocijski voditelj Mehmed Karubi, ki je na predsedniških volitvah zasedel četrto mesto, je v pogovoru za londonski Finacial Times napovedal, da Ahmadinedažd na oblasti ne bo zdržal do konca svojega mandata, predvsem zaradi slabega gospodarskega stanja v državi in naraščajoče opozicije.