Zarif je sporazum s šestimi silami (ZDA, Veliko Britanijo, Francijo, Rusijo, Kitajsko in Nemčijo oziroma P5 + 1) označil za uravnoteženega. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je poudaril, da je bila sprejeta večina zahtev Irana.

Konservativni poslanci, ki imajo večino v parlamentu, so do sporazuma kritični, Zarif pa je izpostavil, da je bilo na pogajanjih treba doseči kompromis. "Ne smemo pozabiti, da je vsak dogovor neke vrste trgovina in da se vsaka stran odpove delu svojih zahtev, da bi dosegla tiste najpomembnejše in neko ravnotežje," je dejal Zarif, ki je vodil iransko delegacijo na pogajanjih. Kot je poudaril, je Iran dosegel svoje ključne cilje, pri katerih je vztrajal.

Spomnil je, da je bila ključna zahteva druge strani preprečiti, da bi Iran izdelal jedrsko orožje, z vzpostavitvijo omejitev in nadzora. "To, kar je dobila, pa je že tako imela," je dejal Zarif. Iran ves čas spora z Zahodom vztraja, da je njegov jedrski program miroljubne narave.

Pričakuje se podpora
V parlamentu po Zarifovem nastopu sicer ni bilo razprave, niti glasovanja o sporazumu. Poslanci bodo o njem glasovali, potem ko ga bo potrdil vrhovni svet za nacionalno varnost. Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je sporazum podprl, zato je pričakovati tudi poslansko podporo.

Parlament bo sicer vzpostavil 15-člansko komisijo, ki bo preučila sporazum, tako da bi lahko nastal časovni zamik pri glasovanju.

Veljati začne najpozneje v šestih mesecih
Zunanji ministri Irana in šesterice držav so 14. julija dosegli zgodovinski sporazum, ki naj bi končal 13-letni jedrski spor z Iranom. Uradni Teheran je privolil v stroge omejitve svojega jedrskega programa in mednarodni nadzor jedrskih dejavnosti, v zameno pa bodo odpravljene gospodarske in finančne sankcije proti njemu.

Sporazum je torej v ponedeljek potrdil Varnostni svet, potrditi pa ga morata še iranski parlament in ameriški kongres. Ta ima za to 60 dni časa. Sporazum naj bi začel veljati najpozneje v šestih mesecih.