Cilj dolgotrajnih pogajanj med Iranom in skupino P5+1 (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija in Nemčija), ki ji predseduje visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini, je bil končati 13 let trajajoč jedrski spor z Iranom in zagotoviti, da Iran pod krinko civilnega jedrskega programa ne bo razvijal orožja. V zameno bo Zahod odpravil sankcije proti tej državi, ki so jih uvedle ZDA, EU in Združeni narodi.

Iran je namreč podpisal t i. povračilni načrt (snapback plan), ki predvideva, da bodo sankcije, če ne bo spoštoval dogovora, 65 dni od dneva kršitve znova uvedene, na kar je še enkrat opozoril ameriški zunanji sekretar John Kerry. Embargo ZN-a na orožje naj bi sicer veljal še pet let, protiraketna oborožitev pa še osem let. Preklic sankcij bi predvsem za iransko gospodarstvo pomenil veliko olajšanje in gospodarsko rast, ki je upadla po prepovedi izvoza nafte in dobrin. Iran bo imel med drugim znova dostop do več kot 100 milijard dolarjev zamrznjenih sredstev v tujini.

Zadovoljstvo Turčije in Rusije
Ruski predsednik Vladimir Putin je pozdravil sklenitev dogovora, ki ga je označil kot znak stabilnosti in sodelovanja. "Svet lahko lažje zadiha," je zapisal v sporočilu za javnosti. "To je dobra novica za turško gospodarstvo," pa je bil na Twitterju odziv turškega finančnega ministra Mehmeta Simseka.

Sklenitev dogovora je tudi velik uspeh za ameriškega predsednika Baracka Obamo in iranskega predsednika Hasana Rohanija, ki je bil izvoljen pred dvema letoma. Državi sta bili več kot desetletje največji sovražnici, ki sta se medsebojno naslavljali kot "veliki Satan" in član "sil zla".

Obama je dejal, da je s podpisom dogovora zdaj za Iran prekinjena "vsaka pot do jedrskega orožja", medtem ko je Rohani napovedal, da sporazum odpira "novo poglavje" v odnosih Irana s svetom in da bo z njim počasi odpravljena medsebojna sumničavost in manko zaupanja.
Kot je dejal Rohani, so bili z jedrskim sporazumom izpolnjeni "vsi iranski cilji". Kot je dejal, dogovor predvideva ukinitev "nehumanih in tiranskih sankcij", ki so dolga leta hromile iransko gospodarstvo. "Bog je uslišal prošnje iranskega naroda," je dodal Rohani, ki je sklenitev jedrskega dogovora postavil v ospredje svojega predsedniškega mandata. Zagotovil je, da Iran ne bo nikoli poskušal priti do jedrskega orožja, "z ali brez uresničitve" danes sklenjenega sporazuma.
Obama je po drugi strani skeptičnim Američanom - predvsem republikancem, ki so dogovor že označili za napako - zagotovil, da dogovor ne temelji na zaupanju, ampak na verifikaciji. "Po dveh letih pogajanj so ZDA z mednarodno skupnostjo dosegle nekaj, česar niso mogle skozi desetletja sovražnosti: celovit dolgoročni dogovor z Iranom, ki mu bo preprečil pot do jedrskega orožja. Ta dogovor ni zgrajen na zaupanju ampak na verifikaciji," je dejal Obama in zatrdil, da bo imela Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) poln dostop do iranskih jedrskih objektov.

Nezadovoljstvo Izraela in Savdske Arabije
Glede sklenitve tega zgodovinskega dogovora pa nista pokazali velikega navdušenja zaveznici ZDA Savdska Arabija in Izrael. "Iran je dobil prosto pot do jedrskega orožja. Veliko sankcij, ki so mu to onemogočale, bo zdaj odpravljenih," je dejal Benjamin Netanjahu ob srečanju z nizozemskim zunanjim ministrom Bertom Koendersom in zagrozil, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bo preprečil iranske jedrske ambicije.

Izraelski premier je dejal, da bo Iran ob sklenitvi dogovora dobil "na stotine milijarde dolarjev, s katerimi bo lahko financiral in okrepil skrajne islamistične skupine in njihove napade na Bližnjem vzhodu in po vsem svetu."
Iz Savdske Arabije pa so sporočili, da bi bil dogovor lahko dober, če bi preprečil Iranu, da se dokoplje do jedrskega orožja, da pa obstaja nevarnost, da bi Teheran povsem opustošil regijo. "Iran je s svojimi dejavnostmi v Iranu, Siriji, Libanonu in Jemnu destabiliziral celoten Bližnji vzhod in če se bo zaradi dogovora Iranu popuščalo, bo regija postala nevarnejša," je še povedal neimenovani savdski predstavnik.

Poročilo IAEA-ja do 15. decembra
Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Yukiya Amano je na Dunaju sporočil, da je z Iranom podpisal časovni načrt za pregled preteklih jedrskih dejavnosti Teherana, ki jih sumijo, da so bile namenjene razvoju jedrskega orožja. Gre za ključen del sporazuma velesil z Iranom. Sicer pa sta Iran in IAEA že podpisala časovni načrt za razjasnitev preteklih in zdajšnjih odprtih vprašanj v zvezi z iranskim jedrskim programom. Kot je dodal, želi do 15. decembra objaviti poročilo IAEA-ja o pregledu omenjenih spornih jedrskih dejavnosti.

IAEA si je dolgo prizadeval proučiti navedbe, da je imel iranski jedrski program vsaj do leta 2003 "mogoče vojaško dimenzijo" oziroma da je Teheran izvajal raziskave za izdelavo atomske bombe. Iran je te trditve vedno zanikal in trdil, da temeljijo na lažnih obveščevalnih podatkih, ki so jih "naivnemu in pristranskemu" IAEA-ju priskrbeli njegovi sovražniki. Posebej pereče vprašanje teh pregledov je bila želja IAEA-ja po inšpekcijah vojaških jedrskih objektov, kjer bi tovrstne sumljive dejavnosti lahko potekale, kot je na primer vojaško oporišče Paršin. Pregledi IAEA-ja so bili od lanskega leta ustavljeni.

Odzivi
Poglejmo še nekaj odzivov na ta zgodovinski dogovor. Francoski predsednik Francois Hollande je dogovor pozdravil, a opozarja, da morajo biti svetovne sile zdaj oprezne, kako bo Iran uporabil sproščena finančna sredstva in da mora Iran zdaj pokazati, da je pripravljen pomagati pri ustavitvi prelivanja krvi v Siriji.

Iran je namreč ključni podpornik sirskega predsednika Bašarja al Asada, ki je v odzivu na dogovor že dejal, da gre za "ogromno preokretno točko" za zgodovino Irana, regije in celotnega sveta.

Britanski premier David Cameron je dejal, da je dogovor priložnost za Iran, da okrepi svoje gospodarstvo, a le, če bo v polni meri izpolnjeval pogoje dogovora.

Kitajski zunanji minister Wang Yi na dogovor gleda kot na dokaz, da svet lahko reši kritična vprašanja prek pogajanj.

Dogovor pozdravljajo tudi iranske sosede. Turški finančni minister Mehmet Simsek tako ocenjuje, da je sporazum "zelo dobra novica za turško gospodarstvo", zunanje ministrstvo jedrske velesile Pakistana je poudarilo, da se je vlada v Islamabadu vedno zavzemala za mirno rešitev jedrskega spora, afganistanski predsednik Ašraf Gani pa je sporočil, da vlada v Kabulu pozdravlja vsa prizadevanja, ki krepijo mir in stabilnost v regiji.