Iraški premier Haider Al Abadi je v televizijskem nagovoru ponoči sporočil, da so začeli operacijo za osvoboditev Faludže in da v njej sodelujejo posebne enote, vojska, policija in provladni plemenski voditelji. "Iraška zastava bo dvignjena visoko nad Faludžo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP napovedal premier.

V nedeljo je poveljstvo iraške vojske prebivalce Faludže pozvalo, naj zapustijo mesto. Tiste, ki ga ne morejo zapustiti, pa so pozvali, naj obesijo belo zastavo in naj se izogibajo sedežem IS-ja in krajem, kjer se zbirajo džihadisti. Britanski BBC poroča, da naj bi bilo v mestu še okoli 60.000 do 90.000 civilistov, večinoma svojcev džihadističnih borcev.

Pred začetkom ofenzive so se iraške sile nakopičile okoli mesta in ga popolnoma obkolile, potem ko so v zadnjih mesecih v pokrajini Anbar ponovno vzpostavile nadzor na večjem delu ozemlja in zavzele tudi središče pokrajine Ramadi. Pred začetkom operacije je prejšnji teden mednarodna koalicija pod vodstvom ZDA izvajala letalske napade na "izbrane tarče" v Faludži. Napadi vladnih sil in provladnih milic

Huda lakota v Faludži
Prejšnji mesec so Združeni narodi in nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW) opozorili, da civilistom v Faludži grozi stradanje. Zaloge hrane v mestu izginjajo, saj so vladne sile odrezale dobavne poti v mesto, IS pa prebivalcev ne dovoljuje, da zapustijo mesto. Nekateri prebivalci mesta naj bi jedli celo travo, je poročal HRW.

Faludža leži v pokrajini Anbar okoli 65 kilometrov zahodno od glavnega mesta Bagdad. Bila je prvo mesto, ki ga je v Iraku zavzel IS, in sicer januarja 2014, nato pa so džihadisti zasedli še več ozemlja v državi. Zdaj sta Faludža in Mosul na severu zadnji veliki iraški mesti v rokah te džihadistične skupine, ki nadzira tudi veliko območje v Siriji, lovke pa prek povezanih terorističnih skupin širi po številnih državah, od Libije do Afganistana in Indonezije.

Faludža leta 2004 uničena
Po ameriškem napadu na Irak leta 2003 je bila Faludža leto in pol pozneje kot oporišče upornikov prizorišče najbolj krvavih spopadov leto in pol pozneje iraški vojni. Sile pod vodstvom ZDA so tako novembra 2014 napadle nekaj tisoč upornikov v mestu, v ofenzivi pa je bilo uničenih več tisoč stavb in ubitih okoli 2.000 uporniških borcev.

Zaradi načina vojskovanja sil pod ameriškim vodstvom, ki so mesto po poročanju Independenta obravnavale kot območje, kjer lahko prosto streljajo, da bi tako zmanjšale žrtve v lastnih vrstah, je bilo ogromno žrtev med civilisti. Zaradi uporabe streliva z osiromašenim uranom je bilo v mestu po operaciji zaznati veliko povečanje smrtnosti ob rojstvu oziroma rakastih obolenj. Tudi nedavni napadi vladnih sil so v mestu povzročale velike civilne žrtve.