Absolutni favorit za zmago na predsedniških volitvah je dozdajšnji predsednik Masud Barzani, v parlamentu pa naj bi tudi v prihodnje večino imeli obe veliki kurdski stranki, Barzanijeva Kurdska demokratska stranka (KDP) in Domoljubna unija Kurdistana (PUK) iraškega predsednika Džalala Talabanija, ki kurdsko politiko obvladujeta že več desetletij.

Po prvih ocenah se je volitev udeležilo okoli 70 odstotkov volivcev. Ker se volivci na nekaterih voliščih niso napli na seznamih, so ponekod nastale vrste in volišča so morali zaperti kasneje kot je bilo načrtovano.

Od leta 1991, ko so Kurdi na severu Iraka dobili avtonomno pokrajino, so tretjič izbirali tudi predstavnike 111-članskega parlamenta.

Kurdi želijo razširiti ozemlje, Bagdad ga ne da
Nova vlada Kurdistana se bo morala soočiti z veliki izzivi, saj volitve potekajo v času novih napetosti z vlado v Bagdadu. Razlog zanje so kurdske ozemeljske težnje, ki globoko presegajo zdajšnje meje te avtonomne pokrajine.

Kurdi želijo namreč k svojemu ozemlju priključiti z nafto bogato provinco Kirkuk in dele provinc Ninive, Salahedin in Dijala. Trdijo, da je bilo kurdsko prebivalstvo s teh skupno 16 območij nasilno pregnano med diktaturo nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina.

Kurdske oblasti bodo morale v prihodnje z vlado v Bagdadu doseči tudi dogovor o delitvi energetskih virov s številnih naftnih nahajališč na severu Iraka, poleg tega pa se v Kurdistanu vedno bolj razrašča tudi korupcija.

Iraški Kurdistan velja za edino s Kurdi poseljeno območje, ki je kot avtonomna federalna entiteta dosegel mednarodno uradno priznanje.