Grobišča so našli v severnih in zahodnih pokrajinah Ninive, Kirkuk, Salahadin in Anbar. Na grobiščih bi lahko bilo tudi do 12.000 posmrtnih ostankov žrtev.

IS je med letoma 2014 in 2017 v Iraku zasedel številna območja in vzpostavil brutalno vladavino, prežeto z mučenji in poboji.
Decembra lani so iraške oblasti razglasile zmago nad skupino, a na nekaterih območjih so posamezne enklave IS-a še vedno ostale.

Kot navaja ZN-ovo poročilo, grobišča vsebujejo ključne dokaze, s katerimi bodo lahko žrtve identificirali, tožilstvo pa bo imelo dovolj gradiva, da bo storilce lahko obtožilo vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in genocida.

Do zdaj so našli skupno 202 množični grobišči, vključno s 95 v Ninivah, 37 v Kirkuku, 36 v Salahadinu in 24 v Anbarju.

"Pretresljiva okrutnost"
Preiskovalci ocenjujejo, da je na grobiščih zakopanih med 6.000 in 12.000 žrtev, vključno z ženskami, otroki, starejšimi, invalidi, tujimi delavci in pripadniki iraških varnostnih sil. Doslej so izkopali približno 1250 trupel iz zgolj 28 grobišč.

"Množična grobišča, dokumentirana v našem poročilu, pričajo o grozljivi izgubi človeških življenj, bridkem trpljenju in pretresljivi okrutnosti," je dejal Ján Kubiš, posebni predstavnik generalnega sekretarja ZN-a za Irak.

V poročilu so izpostavljeni tudi veliki izzivi, s katerimi se bodo zdaj spopadli svojci žrtev in pogrešanih.

Družine in predstavniki lokalnih skupnosti se namreč pritožujejo, da ni napredka pri ugotavljanju usode pogrešanih ljudi, ob tem pa jih težijo tudi velike birokratske ovire, saj se morajo trenutno registrirati pri petih različnih iraških uradih, da bi skušali ugotoviti usodo svojih ljubljenih.

Poročilo poziva k javnemu, centraliziranemu registru pogrešanih oseb, pa tudi k ustanovitvi zveznega urada za pogrešane osebe.