Radikalna iniciativa je del 10-letnega načrta, po katerem bi bilo med drugim prepovedano kajenje na vseh javnih krajih, vključno s pločniki in parki, ter v avtomobilih, če so navzoči otroci.
Islandija si ob tem želi po avstralskem vzoru prisiliti tobačne proizvajalce, da bi prodajali cigarete v navadnih, rjavih ovitkih, opremljenih z opozorili. Po novem zakonu bi zdravniki zasvojence z nikotinom spodbujali k zdravljenju in izobraževalnim programom, da bi se ti lažje otresli razvade. Šele če to ne bi delovalo, bi zdravniki lahko predpisali cigarete.

Zakon sponzorira nekdanja zdravstvena ministrica Siv Fridleifsdottir, ki je sodelovala z islandskim zdravstvenim združenjem in koalicijo protitobačnih skupin. "Cilj je zaščititi otroke in mladostnike ter jim preprečiti, da začnejo kaditi," je dejala. Po novem predlogu bi sprva podražili cene cigaret za 10 odstotkov, do konca 10-letnega načrta pa bi bile cigarete na recept precej cenejše kot danes.
"Po našem načrtu bodo kadilci z receptom diagnosticirani kot zasvojenci, vlada pa po našem mnenju ne bi smela obdavčevati zasvojencev," je za Guardian pojasnil Thorarinn Gudnason, predsednik islandskega združenja kardiologov, ki je pomagal sestaviti predlog.

Nikotin kot heroin
Po novem tobačnem zakonu bi bil nikotin uvrščen med substance, ki povzročajo zasvojenost. "Opustiti nikotin je prav tako težko kot opustiti heroin, ne v smislu stranskih učinkov, ampak v smislu pohlepa in hitre odvisnosti," je dejal Gudnason, ki želi, da vlada obravnava cigarete kot zdravila, kar pomeni, da bi morale iti čez enako strog postopek kot katera koli druga droga.
"Dvomim, da bi cigarete danes pristale na tržišču, zdaj, ko poznamo stranske učinke - rak pljuč, srčni napadi, kronične bolezni pljuč in dihal." Gudnason pravi, da je vsako leto za od 300 od 1.500 smrti na Islandiji kriva ena izmed teh treh bolezni: "To je 20 % vseh smrti. Mislimo, da bi naši predlogi lahko vodili do znatnega zmanjšanja s kajenjem povezanih smrti - morda le na 100 letno."

Islandija je v zadnjih 20 letih uspešno prepolovila število kadilcev. Leta 1991 je kadilo 30 odstotkov prebivalcev, danes le okoli 15 odstotkov, kar pomeni, da so Islandci najmanj kadilski narod v Evropi. Uspeh pripisujejo močno povišanemu davku na tobačne izdelke, pa tudi nižjim dohodkom Islandcev po finančnem zlomu leta 2008.
Vendar pa Islandija bi najradikalnejša pri svojem zakonskem predlogu. Nekatere države so šle še dlje - Butan je tako, denimo, kajenje popolnoma prepovedal, Finska pa upa, da ji bo do leta 2040 uspelo enako. Švedski kirurgi zavračajo operacije kadilcev, dokler se ti ne otresejo navade, saj kajenje zavira proces celjenja.