Ob tem je dejal, da prevzema vso odgovornost za padli referendum. Leta 2014 izvoljeni Renzi je svoj stolček vezal na uspeh referenduma in je že pred njim napovedal, da bo v primeru zavrnitve odstopil.

Po podatkih vzporednih anket Piepoli Institute/IPR je za reformo ustave glasovalo med 42 in 46 odstotkov volivcev, medtem ko jih je bilo med 54 in 58 odstotki proti. Tudi dve drugi vzporedni anketi sta pokazali prednost tabora proti spremembam za več kot deset odstotkov glasov.

Volilna udeležba je bila skoraj 70-odstotna. Med 20 italijanskimi deželami je referendum uspel samo v treh - Dolina Aoste, Trentinsko - Zgornje Poadižje in Toskana.

Renzi, ki se je na oblast povzpel pri rosnih 39 letih, je skušal racionalizirati italijanski politični sistem, da bi lahko spravil skozi večji sveženj gospodarskih reform. Renzi si je želel zmanjšati število senatorjev in omejiti moč senata v primerjavi s spodnjim domom parlamenta.
Reforma je tako predvidevala drastično omejitev pristojnosti senata, pa tudi njegovo zmanjšanje, zaradi česar poslanci ne bi mogli več tako enostavno rušiti vlad in preprečevati sprejetja zakonov. Omejili bi tudi pristojnosti deželnih vlad, ki se zdaj pogosto prekrivajo s pristojnostmi vlade.

Renzi je vztrajal, da gre za zgodovinsko priložnost za posodobitev Italije, saj želi doseči večjo politično stabilnost v državi. Italija je imela namreč v 70 letih 63 vlad.

Kritiki so reformi očitali nedemokratičnost in opozarjali na nevarnost prevelike koncentracije moči, v referendumu pa so videli tudi priložnost za Renzijev odhod.

Italijansko notranje ministrstvo je zavrnilo navedbe o spornih pisalih na nekaterih voliščih, ki naj bi jih bilo mogoče zbrisati, kar bi lahko vplivalo na veljavnost glasovnic.

Ankete nakazovale poraz
Zadnje javnomnenjske ankete, ki so jih v skladu z zakonodajo objavili 14 dni pred referendumom, so napovedale zavrnitev reform s 53 odstotki proti 47, a okoli 22 odstotkov volivcev in volivk je bilo takrat še neodločenih in prav nanje je računal Renzi.

V tujini živeči štirje milijoni od skupno okoli 50 milijonov volilnih upravičencev so glasovali z neobičajno visoko, 40-odstotno volilno udeležbo. Kot je pisal časopis La Repubblica, naj bi bilo to v korist podpornikom sprememb in bi lahko bilo odločilno, a kot kaže, se to ni zgodilo.

Bo zavrnitev povzročila krizo?
Tudi v tujini so pozorno čakali na izid, saj zavrnitev reforme verjetno pomeni politično krizo, ki bi lahko destabilizirala krhke italijanske banke. Takoj po objavi prvih izidov referenduma se je vrednost evra v primerjavi z dolarjem znižala in po poročanju BBC-ja dosegla najnižjo raven po marcu leta 2015.

Med Slovenci v Italiji so bila mnenja o predlaganih ustavnih spremembah različna. Organizacije in stranke, ki združujejo Slovence, se sicer niso jasno izrekle o spremembah ustave. Zagovorniki reform, ki so ustanovili tudi poseben odbor, so poudarjali predvsem pomen odprave čistega dvodomnega sistema. Nasprotniki so opozarjali, da odpravlja med drugim izvolitev senatorjev, saj jih bodo po novem imenovale deželne uprave, in daje vladi večje pristojnosti na področju sprejemanja t. i. strateških zakonov.

Ob Renzijevema odstopu je sicer tako kot v preteklosti pričakovati oblikovanje tehnične vlade, katere glavna naloga bi bila dopolnitev lani sprejetega volilnega zakona, ki je povezan s predlaganimi ustavnimi spremembami. Pred parlamentarnimi volitvami, ki naj bi bile leta 2018, bi bilo namreč treba zakon spremeniti.