Italijansko finančno ministrstvo je sicer v okviru zakona za stabilizacijo javnih financ za prihodnje triletje sprva predvidevalo še hujše krčenje. Foto: EPA
Italijansko finančno ministrstvo je sicer v okviru zakona za stabilizacijo javnih financ za prihodnje triletje sprva predvidevalo še hujše krčenje. Foto: EPA
Zlata zora
Podpora Zlati zori v Grčiji naj bi se v zadnjih mesecih podvojila. Foto: EPA

Komisija za proračun italijanske poslanske zbornice je odločitev sprejela v ponedeljek zvečer, in sicer v okviru zakona za stabilizacijo javnih financ. Po poročanju Primorskega dnevnika so slovenske ustanove, med katerimi prevladujejo tiste kulturnega značaja, na podlagi 16. člena zaščitnega zakona iz leta 2001 lani dobile 5,3 milijona evrov, letos pa se jim je italijanska država odločila nameniti 4,4 milijona evrov, kar je več kot 800.000 evrov manj kot lani.

Zlata zora tudi v Italiji
Grška neonacistična, ksenofobna in protisemitska stranka Zlata zora je dobila svojo italijansko različico. V Trstu jo je ustanovil nekdanji vodja gibanja Forza Nuova, Tržačan Alessandro Gardossi. Nova stranka med drugim podpira obuditev Svobodnega tržaškega ozemlja, njen simbol pa je predelava nacističnega runskega križa po zgledu grške "starejše sestre", piše Primorski dnevnik.
44 let star Gardossi želi z novo stranko nastopiti na prihodnjih parlamentarnih volitvah v Italiji, ki bodo spomladi prihodnje leto. Italijanska Zlata zora med drugim poudarja, da nasprotuje davkom, varčevanju, žrtvovanju in restriktivnim politikam. Med njenimi glavnimi sovražniki so banke in bančniki, predvsem tisti iz tujine, sovražna ost pa je na splošno usmerjena proti tujcem, priseljencem in vsemu, kar se stranki "ne zdi dovolj italijansko", piše Primorski dnevnik. Zavzemajo se tudi za Svobodno tržaško ozemlje.

Znova prispevki za italijanske manjšine
Je pa proračunska komisija poslanske zbornice po poročanju Primorskega dnevnika v proračun za 2013 ponovno vključila prispevke za italijansko narodno skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem ter za združenja optantov oziroma beguncev, ki jih je vlada Maria Montija sprva črtala iz predlaganega proračuna.

Postavka znaša 3,5 milijona evrov, temu pa je treba prišteti še milijon evrov, ki jim ga namenja tržaška Ljudska univerza, ki denar dobi iz Rima. Postavka za optantske organizacije znaša 2,3 milijona evrov.
Poslanci zahtevajo vrnitev odvzetih sredstev
Italijansko finančno ministrstvo je sicer v okviru zakona za stabilizacijo javnih financ za prihodnje triletje sprva predvidevalo še hujše krčenje - za leto 2013 je namreč napovedovalo 2,785 milijona evrov, za leto 2014 2,396 milijona, za leto 2015 pa 2,639 milijona evrov.
Predlog o znižanju sredstev za slovenske ustanove v Italiji je začela preučevati pristojna proračunska komisija poslanske zbornice, kjer so poslanci Demokratske stranke in Južnotirolske ljudske stranke predlagali vrnitev prispevka na vrednost 5,3 milijona evrov.
Teh predlogov komisija po poročanju Primorskega dnevnika sploh ni obravnavala. Je pa finančno ministrstvo na koncu privolilo v povišanje v vrednosti 300.000 evrov, s čimer je vsota za slovenske ustanove v letu 2013 narasla na 3,085 milijona evrov.

Po pisanju Primorskega dnevnika je sicer eden izmed treh poročevalcev o zakonu o stabilizaciji, poslanec Ljudstva svobode Renato Brunetta, slovenskemu veleposlaniku v Italiji Iztoku Mirošiču še v ponedeljek popoldne obljubil, da se stvar s Slovenci primerno rešuje, dogajanja pa so nato žal ubrala popolnoma drugo pot.