Če se sprehodimo po ulici Via dei Condotti, najbolj modni in najdražji ulici v Rimu, se nam zdi, da se Italije recesija sploh ni dotaknila. Na stotine kupcev veselo hiti iz ene trgovine v drugo, v rokah pa se svetijo vrečke z velikimi imeni: Gucci, Prada, Dolce & Gabanna, Bulgari in druge. A kar se na Vii dei Condotti zdi kot popolnoma normalno življenje v Italiji, ne velja za italijansko gospodarstvo.

Tudi Italijo je, sicer nekoliko pozneje kot druge evropske države, močno prizadela svetovna gospodarska kriza. Bruto domači proizvod tretjega največjega gospodarstva v evrskem območju naj bi se letos zmanjšal za 4,3 odstotka, dolgovi, ki si jih je na glavo nakopala Italija, pa so višji od celotne vrednosti italijanskega gospodarstva. Poslovno zaupanje se znižuje, gospodarska rast se upočasnjuje, izvoz pa trpi zaradi močnega evra. To je v Italiji še posebej velik problem, saj je italijansko gospodarstvo veliko bolj kot druga evropska gospodarstva odvisno od tujega trga, predvsem od ameriškega.

Vsak dan več brezposelnih
Vse te težave se poznajo tudi na trgu delovne sile. Brezposelnost se je v zadnji četrtini lanskega leta povzpela na 6,9 odstotka kar je najvišja raven v zadnjih dveh letih. A strokovnjaki opozarjajo, da najhuje šele prihaja. Če se bodo napovedi uresničile, naj bi brez zaposlitve do konca leta ostalo 1,73 milijona ljudi, italijansko gospodarstvo pa bo le še senca tistega, kar smo spremljali v zadnjih letih.

Poleg vse večje brezposelnosti delavci v Italiji izgubljajo svoje pravice. Vse pogostejše so začasne delovne pogodbe, kar je bilo včasih na Apeninskem polotoku prej izjema kot pravilo, te pa ne dajejo nobene zaščite italijanskim delavcem, ki lahko vsak dan ostanejo brez zaposlitve. Brezposelnost je zelo razširjena tudi med mladimi, saj si brez službe in s slabimi plačami ne morejo ustvariti samostojnega življenja in načrtovati prihodnosti.

Ljudje razočarani nad ukrepi vlade
Kriza torej vse bolj kaže svoje zobe, ljudje so ogorčeni, politika pa ne naredi dovolj. V začetku aprila se je na ulicah Rima zbralo več 10.000 protestnikov, ki so izražali svoje nasprotovanje s politiko italijanske vlade ter njihovim neustreznim odgovorom na gospodarsko krizo. "Želimo si, da bi se vlada ustavila in premislila o resnosti krize. Želimo si, da bi vlada skušala narediti več za rešitev krize," je odmevalo iz ust protestnikov.

Zadnji izmed ukrepov, ki jih je sprejela vlada premierja Silvia Berlusconija, je bil ta, da lahko ljudje, ki živijo v samostojnih hišah, svoje domove povečajo za do 20 odstotkov. Tiste stare hiše, ki jih bodo kupci renovirali z bolj do okolja prijaznimi materiali, pa lahko lastniki povečajo celo za 35 odstotkov. Berlusconi je prepričan, da bo ukrep spodbudil ljudi k gradnji, in če se bo za povečanje odločilo samo 10 odstotkov lastnikov hiš, naj bi si italijansko gospodarstvo opomoglo za od 60 do 70 milijard evrov. 70 milijard evrov obsega približno pet odstotkov italijanskega bruto domačega proizvoda.

Italijanska podjetja bodo pobegnila v tujino
Italijanski ekonomisti gospodarstvu ne napovedujejo svetle prihodnosti, italijanska podjetja pa naj bi bolje delovala v tujini. "Za italijanska podjetja me ne skrbi, saj lahko vlagajo kjer koli po svetu, tam, kjer je najprimerneje," je za BBC povedal Luca Paolazzi, direktor raziskav pri podjetju Confindustria. "Glede države pa sem pesimist. Medtem ko se lahko podjetja selijo in vlagajo po vsem svetu, morajo Italijani živeti tukaj," je še dodal Paolazzi.

Mafija si mane roke, kriminal raste
Medtem ko italijansko gospodarstvo tone vse globje, pa gospodarska kriza koristi mafiji in spodbuja organiziran kriminal. Vse več ljudi in podjetij se namreč po finančno pomoč obrne k mafiji, ki jim za zelo potreben denar zaračunajo gromozanske obresti, poleg tega pa se številni obupani ljudje zatečejo k trgovini z mamili, orožjem ali k trgovini z belim blagom.

B. T.