Sindikata zahtevata od sodišča, naj blokira "neustavne in nezakonite ukrepe", ki so povzročili "svetovno humanitarno krizo".

Ameriški predsednik Donald Trump je že na dan inavguracije 20. januarja podpisal odlok, s katerim je ustavil vso ameriško zunanjo pomoč. Administracija je v torek sporočila, da bo uslužbencem USAID-a odredila dopust in odpoklicala več tisoč uslužbencev, ki delajo v tujini.

V tožbi so kot toženi navedeni Trump ter ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za finance. Bela hiša in ministrstva tožbe še niso komentirali.

Ukinitev agencije je v glavnem nadziral poslovnež Elon Musk, najbogatejši človek na svetu in tesni Trumpov zaveznik, ki vodi predsednikova prizadevanja za zmanjšanje zvezne birokracije. V ponedeljek je Musk na družbenem omrežju X, ki je v njegovi lasti, zapisal, da je skupaj s svojimi zaposlenimi "konec tedna USAID tlačil v stroj za sekance".

"Niti eden od ukrepov o USAID-u ni bil sprejet na podlagi dovoljenja kongresa," je navedeno v tožbi. "V skladu z zveznim zakonom pa je kongres edini subjekt, ki lahko zakonito razpusti agencijo," še piše v tožbi.

Na spletni strani agencije je navedeno, da bo od petka opolnoči "vse neposredno zaposleno osebje USAID na svetu na upravnem dopustu, razen določenega osebja, odgovornega za ključne naloge, glavno vodstvo in posebej določene programe".

Trumpova administracija namerava obdržati manj kot 300 zaposlenih od več kot 10.000. Štirje viri, seznanjeni z ukrepi, so povedali, da bo svoja delovna mesta obdržalo le 294 zaposlenih, od tega le 12 v afriškem uradu in osem v azijskem.

"To je nezaslišano," je dejal J. Brian Atwood, ki je USAID vodil več kot šest let, in dodal, da bo množično odpuščanje osebja uničilo agencijo, ki je pomagala preprečiti smrt več deset milijonov ljudi po svetu. "Veliko ljudi ne bo preživelo," je dejal Atwood, zdaj višji sodelavec na inštitutu Watson na univerzi Brown.

Agencija je upravljala 40 milijard evrov

Državni sekretar Marco Rubio, ki mu je Trump začasno poveril upravljanje agencije, je dejal, da administracija določenih programov agencije ne bo ukinila, in sicer programov za preprečevanje širjenja bolezni, lakote in revščine.

Zunanji partnerji USAID-a se zaradi potez administracije že spopadajo s finančnimi težavami. V proračunskem letu 2023 je agencija upravljala več kot 40 milijard dolarjev.

"Propad agencije bo imel katastrofalne humanitarne posledice," piše v tožbi. Zaradi ukinitve programa se bo med drugim ustavil tudi boj proti malariji in virusu HIV. "300 otrok, ki ne bi imelo virusa HIV, ga zdaj ima. Na tisoče deklet in žensk bo umrlo zaradi porodnih zapletov."

Trumpova zamrznitev tuje pomoči in zaprtje agencije USAID sta ohromila tudi svetovna prizadevanja za preprečevanje lakote, zaradi česar je približno 500.000 ton hrane v vrednosti 340 milijonov dolarjev v negotovosti.

Tožba še navaja, da razpustitev USAID-a presega Trumpova pooblastila, saj je bila agencija ustanovljena z zakonom, ki ga je leta 1998 sprejel kongres. Od sodišča zahteva, naj obnovi financiranje agencije, ponovno odpre njene pisarne in prepreči nadaljnje poskuse ukinitve.