Napolitano je tako uradno razglasil konec mandatnega obdobja zakonodajnega organa, podpisal pa ga je tudi predsednik vlade v odstopu Romano Prodi. Prodi se je nato sešel še s člani svoje odstavljene vlade, kjer so določili datum volitev. Te bodo potekale 13. in 14. aprila.

Volitve brez spremembe volilnega sistema
V italijanskih političnih krogih se vse pogosteje omenja tudi možnost, da naj bi hkrati s parlamentarnimi volitvami razpisali tudi referendum o spremembi volilnega sistema, za katero so upali, da bi jo izpeljala začasna vlada pod taktirko predsednika italijanskega senata Franca Marinija.

"Obžalujem, da moram volilvce znova pozvati na volišča, ne da bi jim zagotovil prenovo volilnega sistema, ki smo jo obljubljali," je ob razpustu parlamenta povedal Napolitano.

Po padcu Prodijeve vlade je Napolitano sestavo začasne vlade zaupal Francu Mariniju, ki je po nekaj dneh neuspešnih pogajanj priznal, da mu ni uspelo dobiti dovolj podpore, ki bi bila potrebna za oblikovanje začasne vlade in reformo volilne zakonodaje.

Se bo vrnil Silvio Berlusconi?
Največ možnosti za zmago na predčasnih volitvah, ki bodo potekale manj kot dve leti po zadnjih volitvah, ima nekdanji premier, vodja desnice in medijski mogotec Silvio Berlusconi. Javnomnenjske raziskave mu namreč napovedujejo prepričljivo zmago, saj pred Prodijevo levosredinsko koalicijo vodi za 16 odstotkov. Na volitvah se bo tako Berlusconi pomeril z Walterjem Veltronijem, vodjo Demokratske stranke, ki je nastala po združitvi dveh največjih strank vladne levosredinske koalicije.

Manjšinska Prodijeva vlada, ki je v svojem kratkem mandatu doživela veliko kriz, je dokončno padla 24. januarja, potem ko ji je majhna katoliška stranka Udeur odrekla podporo. Prodiju namreč na svojo stran ni uspelo pridobiti zadostnega števila senatorjev, da bi vlada preživela glasovanje o zaupnici v senatu.

B. T.