Ganića, nekdanjega člana predsedstva BiH-a, je na podlagi srbskega mednarodnega zapornega naloga v Londonu pred dnevi aretirala britanska policija. Beograd je za njim izdal zaporni nalog zaradi vojnih zločinov in kršitev ženevske konvencije. Obtožen je, da je skupaj z Stjepanom Kljuićem 3. maja 1992 ukazal napad na vojake jugoslovanske armade (JNA).

Med bošnjaškimi politiki in Sarajevčani, ki so preživeli obleganje mesta med letoma 1992 in 1995, je Ganićeva aretacija sprožila izbruh nasilja in šok. "Bili smo branilci, spremeniti pa nas hočejo v agresorje. Branili smo svobodo in dostojanstvo vseh ljudi, ne glede na njihovo vero in narodnost," je povedal eden izmed nekdanjih vojakov, ki so se udeležili protesta.

Primer Ganić še otežuje slabe odnose
Izročitev Ganića od Velike Britanije sta zahtevali tako BiH kot Srbija. Primer Ganić bo gotovo še poslabšal že tako napete odnose med državama, številni analitiki in diplomati pa se bojijo, da bo poslabšal tudi odnose v širši regiji.

"To je provokacija Srbije, ki želi radikalizirati položaj v BiH-u," je prepričana ena izmed udeleženk protesta. "To so storili, da jim ne bi bilo treba prijeti Mladića," je prepričana druga protestnica.

Srbija je lani odprla primer o napadu na enoto JNA-ja, ki se je umikala iz Sarajeva, v katerem je umrlo 42 vojakov in oficirjev, 73 je bilo ranjenih, 215 pa so jih zajeli. Napad 3. maja 1992 se je zgodil dan za tem, ko so srbske sile ugrabile predsednika Alija Izetbegovića, Sarajevo pa je doživelo enega najhujših obstreljevanj med obleganjem.

"Osvobodili smo Alijo Izetbegovića, osvobodili bomo tudi tebe, Ejup," je zatrdil Avdo Hebib, medvojni minister za policijo in organizator protesta.