Potem ko so izraelske oblasti novembra lani napovedale, da bodo na tisoče afriških migrantov in prosilcev za azil prisilile v izbiro med deportacijo v tretjo državo ali zaporom, je v zaporu za nedoločen čas pristalo že sedem Eritrejcev, ki jim je Izrael zavrnil prošnje za azil in ki niso hoteli biti deportirani v Ruando.

Izraelske organizacije za varstvo človekovih pravic so v skupni izjavi sporočile, da gre za "prvi korak v operaciji izgona, še ne videni na svetu." Po njihovih besedah je ukrep "rasističen in kaže popolno zanemarjanje življenja in dostojanstva prosilcev za azil", poroča britanski Independent.

Leta 2012 je sedanja izraelska ministrica za kulturo Miri Regev, takrat kot poslanka vladajoče stranke Likud, sudanske prebežnike v Izraelu na protestu označila za "rak v našem telesu". Pozneje je dejala, da ni želela "prizadeti ljudi, ki so preživeli holokavst, ali bolnikov z rakom". Istega leta je takratni izraelski notranji minister Eli Jišai za afriške prebežnike, ki so bile deloma muslimani, deloma kristjani, dejal: "Muslimani, ki pridejo sem, ne verjamejo niti, da ta država pripada nam, belemu človeku."

Od 35.000 prošenj le 11 odobrenih
Po podatkih Agencije ZN-a za begunce (UNHCR) je v Izraelu trenutno 27.000 prosilcev za azil iz Eritreje in 7.700 prosilcev iz Sudana. Kot poroča izraelski časnik Haaretz, pa je Izrael azil dodelil le 10 Eritrejcem in enemu Sudancu. Izraelske oblasti prosilce za azil označujejo za ekonomske migrante in jih ne želijo imenovati begunci. Številni živijo v revnih predelih južnega Tel Aviva.

Večina prosilcev za azil vstopi v Izrael prek njegove meje z Egiptom, vrnitev pa zavračajo zaradi, kot pravijo, grožnje preganjanja avtoritarnih oblasti v državah izvora.

Vsaj dva izmed sedmih Eritrejcev, zaprtih ta teden v zaporu Saharonim v puščavi na izraelsko-egiptovski meji, sta preživela mučenje, opozarjajo v izraelskih organizacijah za varstvo človekovih pravic. Potem ko sta bila zaslišana, sta bila odpeljana neposredno v zapor.

Izdanih že 600 obvestil o izgonu
Po novih pravilih so oblasti do zdaj izdale okoli 600 obvestil o izgonu ljudi, ki niso vložili prošnje za azil do konca leta 2017, poročajo izraelski mediji. Ljudje, ki prejmejo obvestilo, imajo na voljo mesec dni, da se odločijo, ali bodo Izrael zapustili prostovoljno. Če to zavrnejo, jih zaslišijo, uradnik pa odloči, ali naj se jih zapre ali ne. Izrael ljudem, ki se odločijo za prostovoljni odhod, ponudi letlasko vozovnico in za 3.500 ameriških dolarjev gotovine.

Med ljudmi, ki jih želijo oblasti izgnati, naj ne bi bile ženske, otroci, očetje mladoletnih otrok in žrtve suženjstva ali tihotapcev z ljudmi.

Eritrejce in Sudance v Ruando ali Ugando
Po poročilih sta tretji državi, kamor se izganja afriške prebežnike, Ruanda in Uganda, čeprav obe državi zanikata, da sta z izraelsko vlado sklenili kakršen koli dogovor glede sprejemanja izgnancev.

Tisti, ki so prispeli v Ruando, poročajo, da so jim ob prihodu odvzeli dokumente, kršijo pa jim osnovne pravice. Številni končajo na cesti, poroča Independent.

Potem ko je javnost prišla informacija, da je bilo zaprtih sedem Eritrejcev, je več sto prosilcev za azil v obližnjem centru za pridržanje Holot začelo gladovno stavkati. "Ne želimo jesti ne jutri ne dan po tem, ker so te ljudi odpeljali v zapor," je dejal Eritrejec Abdat, ki je v Holotu pridržan že deset mesecev.

Tako UNHCR kot izraelske organizacije za varstvo pravic beguncev so izraelsko notranje ministrstvo pozvale, naj še enkrat proučijo svoje načrte. Tudi izraelski zapori so načrt oblasti kritizirali, češ da ljudi ne morejo vzdrževati za nedoločen čas.