Izrael ne namerava ustaviti gradenj judovskih naselij na Zahodnem bregu, ki naj bi tvoril osrčje neodvisne palestinske države. Foto: EPA
Izrael ne namerava ustaviti gradenj judovskih naselij na Zahodnem bregu, ki naj bi tvoril osrčje neodvisne palestinske države. Foto: EPA
Zaporniki
Veselje Palestincev ob izpustitvi 26 zapornikov. Foto: EPA
Palestinci
Družine so bile ob ponovnem snidenju presrečne. Foto: EPA
Jeruzalem
Nadaljevanje pogajanj med Izraelci in Palestinci so znova ogrozile napovedi novih izraelskih gradenj na zasedenih palestinskih ozemljih. Foto: EPA

Pogovore spremlja previdnost na obeh straneh, saj nihče ne pričakuje preboja v mirovnem procesu, ki je zastal leta 2010, ko Izrael ni privolil v zamrznitev gradnje judovskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih.

Tudi tokrat nad pogovori visi senca vprašanja judovskih naselij, saj je Izrael pred nekaj dnevi odobril gradnjo novih domov za judovske naseljence v Vzhodnem Jeruzalemu in na Zahodnem bregu.

V nedeljo so izraelske oblasti odobrile gradnjo 1.200 novih stanovanj, v torek pa še gradnjo 942 stanovanj, kar je po pričakovanjih razjezilo Palestince. Izraelski minister za stanovanjska vprašanja Uri Ariel je sporočil, da bo Izrael v prihodnjem letu zgradil "na tisoče" novih stanovanj v naselbinah na Zahodnem bregu. "Nihče nam ne narekuje, kje lahko gradimo," je povedal za izraelski radio.

Cilj - oblikovanje dveh držav
Izraelski in palestinski pogajalci so se na novem krogu neposrednih pogajanj, ki so jih znova zagnali po posredovanju ZDA, sešli po pripravljalnih pogovorih konec julija. Po poročanju izraelskih medijev sta na čelu izraelskih pogajalcev Cipi Livni, na čelu palestinske ekipe pa Saeb Erekat.

Dejanska lokacija pogajanj ni znana, čeprav so nekateri palestinski predstavniki pred srečanjem navajali, da se bodo pogajalci sešli v prestižnem jeruzalemskem hotelu King David. Pogajalska ekipa naj bi se na prvem sestanku za zaprtimi vrati sprva dogovorila o dnevnem redu in zaporedju pogajalskih točk.

Cilj pogajanj je doseči rešitev, ki bi vključevala oblikovanje dveh držav. Sprti strani in ZDA upajo, da bodo dosegli sporazum o dveh državah v okviru meja iz leta 1967, a bo pot do dogovora še trnova. Ključna vprašanja bodo status mesta Jeruzalem, ki ga Palestinci želijo za prestolnico svoje države, judovske naselbine na palestinskih ozemljih in pravica palestinskih beguncev do vrnitve na svoje domove, ki so zdaj na ozemlju Izraela.

Izpuščena prva skupina Palestincev
Izrael je le nekaj ur pred začetkom nadaljevanja neposrednih pogovorov s Palestinci izpustil 26 palestinskih zapornikov. Njihovo izpustitev je odobril v nedeljo, dan pozneje pa tudi objavil njihova imena.

Skupina 15 zapornikov je zgodaj zjutraj prečkala mejo v Gazi, kjer so jih pričakali svojci, preostalih 11 zapornikov pa je prispelo v mesto Ramala na Zahodnem bregu, kjer sta jih pozdravila palestinski predsednik Mahmud Abas in navdušena množica. "To je prva skupina," je poudaril Abas. "Nadaljevali bomo, dokler iz izraelskih zaporov ne osvobodimo vseh zapornikov," je dejal palestinski predsednik.

Gre za del dogovora za nadaljevanje neposrednih pogajanj med Izraelci in Palestinci. Palestinske oblasti so kot pogoj za začetek novih pogovorov med obema stranema navajale izpustitev 104 dolgoletnih palestinskih zapornikov. Preostale naj bi na svobodo izpustili v štirih fazah, vzporedno s potekom pogovorov.

Napad na Gazo
Poleg napovedi gradnje judovskih naselij temno senco na začetek pogajanj meče tudi današnji izraelski napad na območje Gaze. Po navedbah izraelske vojske so se izraelska letala, ki so napadla cilje na območju Gaze, odzvala na rakete, ki so bile izstreljene od tam in od katerih je ena pristala v neposredni bližini izraelskega mesta Sderot, vendar ni terjala žrtev.

Palestinsko gibanje Hamas, ki nadzoruje območje Gaze, nasprotuje ponovnemu zagonu neposrednih izraelsko-palestinskih pogovorov.