"Situacija je izredna, zato zahteva izredne ukrepe: na prvem mestu dodatno povečanje javnega dolga, saj bomo sicer zabredli v še večjo krizo, kar pa ni vzdržno," je dejal Cottarelli, ki meri zlasti na zadolževanje držav pri Evropski centralni banki.

Cottarelli je bil svetovalec več italijanskih vlad za racionalizacijo javne porabe in mandatar za sestavo tehnične vlade po volitvah leta 2018.

Veliki nasprotnik zadolževanja zdaj trdi, da je trenutno nujno povečati javni dolg, glavno vprašanje pa je, kako to storiti, da bo pri tem čim manj tveganja.

Bistvena razlika med krizo leta 2008 in tokratno je po Cottarellijevem mnenju v tem, da se zadolževanje držav pretežno ne bo dogajalo na trgu, ampak z državnimi obveznicami, ki jih bo odkupila Evropska centralna banka. V primeru Italije, katere dolg znaša več kot 135 odstotkov bruto domačega proizvoda, to ustvarja ugodnejše pogoje za srednjeročno krčenje dolga. V razmerju do BDP-ja ga ni znižala že od leta 2007.

"Na mikroekonomski ravni bo prišlo do nepotrebne potrate, ki pa je ni mogoče preprečiti. Vlada mora namreč dati v obtok veliko denarja, da s tem zavaruje revne in poveča potrošnjo," je dejal.

Ljudje zdaj dobivajo denar, čeprav ne delajo, podjetja pa podpore. Zato Cottarelli svari, da v javnosti ne sme prevladati miselnost, da odslej ne bo več proračunskih omejitev.

"Italija mora poenostaviti birokracijo, zagotoviti vladavino prava, pospešiti delovanje sodišč in skrčiti davčno obremenitev, kar bo spodbudilo nova vlaganja. Toda zdaj ni čas za strukturne premike, zdaj je treba podstaviti blazine, da bo ob padcu čim manj poškodb," meni.

Cottarelli zato nasprotuje uvedbi kriznih davkov. Zagovarja zvišanje proračunskega primanjkljaja s čim varnejšim zadolževanjem, saj so spodbude gospodarstvu temeljnega pomena. Odobrava tudi evrske obveznice, če bodo namenjene vsem in ne bodo zlorabljene za pokrivanje starih dolgov.