Zvezni sodnik je zavrnil argumente Norieginih odvetnikov, ki so zahtevali, da bi sodišče zavrnilo francosko prošnjo po izročitvi nekdanjega panamskega voditelja. V Franciji mu namreč grozi še desetletna kazen zaradi več obtožb o pranju denarja.

V ZDA pa Noriega prestaja 17-letno zaporno kazen, ki se mu bo iztekla prihodnji mesec. Prijeli so ga ob ameriški zasedbi Paname in ga kot vojnega ujetnika obsodili zaradi tihotapljena mamil, pranja denarja in izsiljevanja.

Noriega se je na čelo Paname povzpel leta 1983, ko je tako rekoč postal poveljnik obrambnih sil. Porota sodišča v Miamiju, ga je leta 1988 obtožila, da je kolumbijskim tihotapcem mamil nudil zatočišče v svoji državi, ki jim je predstavljala odskočno desko za vnos kokaina in marihuane v ZDA.

Ameriške sile so začele Panamo oblegati decembra 1989, januarja naslednje leto pa so že prijele Noriego, ki se je zatekel v vatikansko veleposlaništvo v Panama Cityju. Ameriško sodišče ga je razglasilo za vojnega ujetnika, kar mu je omogočilo, da je imel pravice, ki jih za vojne ujetnike predvideva ženevska konvencija.

Leta 1992 je bil obsojen na 40 let zapora, kasneje pa mu je bila kazen znižana na 30 let, z možnostjo skrajšanja, v primeru, da se bo vedel primerno. Tako naj bi ga izpustili 7. septembra.