Ti se pri sestavljanju nove deželne vladne koalicije namreč ne bodo pridružili strankama levega pola - socialnim demokratom in levim, marveč krščanskim demokratom in liberalcem.

Tako naj bi prvič v povojni nemški politiki nastala "jamajška koalicija", ki se po strankarskih barvah ujema z zastavo Jamajke (črno-rumeno-zeleno). Računsko je stranka zelenih v Posarju po zadnjih volitvah jeziček na tehtnici. Prevladujoče pričakovanje je bilo, da bodo podprli levi tabor, a baza stranke se je odločila drugače.

Znamenje premikov
Dogodek v Posarju ima vsekakor večji pomen od velikosti deželice, ki je znana predvsem po socialnih težavah (ukinjanje rudarstva in težave težke industrije) in burni zgodovini vojaških spopadov med Nemčijo in Francijo, zaradi katerih je pogosto menjavala oblastnike.

Ko so se v 70. letih pojavili zeleni kot zunajparlamentarno gibanje za ozaveščanje (z nosilnimi temami ekologija, sociala, mir, premoščanje blokov), jim ni nihče obetal dolge politične prihodnosti. Toda z leti so se oblikovali v stranko in pred poldrugim desetletjem začeli "naskok na institucije", ki jih je popeljal celo v vladno koalicijo s socialnimi demokrati. Voditelj zelenih Joschka Fischer si je na položaju zunanjega ministra v Berlinu tudi mednarodno pridobil velik ugled. Medtem so bolj ali manj uspešno udeleženi tudi na ravni deželnih politik, ponekod celo kot partnerji v vladni koaliciji.

Enkrat z enimi drugič z drugimi?
Toda njihova usmeritev je bila vseskozi bolj levo od sredine, vsekakor pa nasprotna interesom kapitala, kar pretežno zastopata krščansko demokratska CDU in zlasti liberalna stranka FDP, ki bosta po zadnjih volitvah v Nemčiji sestavili vladno koalicijo.

Znotraj stranke zelenih obstaja več kril, glede na odločitev, da se uveljavljajo kot trajna politična in strankarska sila, pa že nekaj časa tli tudi mnenje, da je vezava na zgolj eno politično tendenco (levo od centra) pravzaprav neustrezna, češ da je treba v demokraciji puščati vrata odprta in da so možni, vsaj časovno omejeno, tudi drugačni politični projekti.

Že po lanskih deželnih volitvah v Hamburgu se je tamkajšnja stranka zelenih odločila za koalicijo s CDU-jem, zdajšnji korak v Posarju pa odpira seveda tudi nove možnosti in novo delitev kart v preostalih zveznih deželah, ki jih prihodnje leto čakajo volitve. Zlasti pomembna je po številu prebivalcev in nakopičenih težavah največja dežela Severno Porenje-Westfalija.

Jamajška koalicijska formula je postala aktualna, potem ko sta dve največji ljudski stranki (CDU/CSU in SPD) v zadnjih letih vidno izgubljali podporo in se je poleg tradicionalne četrte/pete stranke na političnem odru pojavilo več manjših strank. Zelenim so se kot tekmeci pojavili nekoliko radikalnejši levičarji (sestavljeni iz ostankov nekdanje vzhodnonemške SED – PDS in v zahodnem delu države razočaranih odpadnikov iz SPD-ja in drugih levičarskih skupin), kar je zapletlo možnosti koalicijskega dogovarjanja.

Odločitev zelenih pomeni tudi iskanje novih mostov med tradicionalno levico in desnico.