Zadnji jutranji uradni izidi nemške volilne komisije kažejo, da je koalicija Krščanskodemokratske unije in Krščanskosocialne unije (CDU/CSU) pod taktirko Angele Merkel zbrala 33,8 odstotka glasov, Socialni demokrati (SPD) Franka-Walterja Steinmeierja so zbrali 23 odstotkov glasov, Svobodni demokrati pa so dobili 14,6 odstotka glasov. Sledijo Zeleni z 10,5 odstotka glasov in Leva stranka z 12 odstotki glasov.

Volitve rekordov - veliki najslabše, mali najboljše
Največja poraženka volitev je socialdemokratska stranka, ki je z 11 odstotnimi točkami manj kot na zadnjih volitvah dosegla najslabši izid po drugi svetovni vojni in se bo morala iz velike koalicije, ki je Nemčiji vladala zadnja štiri leta, preseliti v opozicijske vrste. Tudi stranka Angele Merkel je dosegla drugi najslabši izid po drugi svetovni vojni, pa čeprav je v primerjavi z zadnjimi volitvami izgubila manj kot dva odstotka glasov.

Največje zmagovalke volitev so manjše stranke. Največji met je uspel Svobodnim demokratom voditelja Guida Westerwelleja, ki so s skoraj 15 odstotki glasov dosegli daleč najboljši izid v zgodovini stranke in se bodo prvič po letu 1998 vrnili v nemško vlado. Leva stranka je v primerjavi z volitvami leta 2005 pridobila devet odstotkov glasov in jih zbrala 12 odstotkov, nekaj glasov pa so pridobili tudi Zeleni, ki so dobili 10 odstotkov glasov.

Angela Merkel takoj za pogajalsko mizo
Kanclerka Merkel, ki je takoj po objavi izidov vzporednih volitev razglasila zmago, se bo že danes začela pripravljati na pogajanja s Svobodnimi demokrati, s katerimi bo oblikovala novo koalicijo, ki bo po njenih besedah veliko bolj prožna in pripravljena na ukrepe, ki naj bi Nemčijo dokončno popeljali iz najhujše povojne recesije. Kljub temu vladanje s podjetnikom nakonjenimi Svobodnimi demokrati ne bo lahko, saj ti zahtevajo obsežne davčno, zdravstveno in šolsko reformo ter spremembe v socialnem sistemu ter pri zaposlovanju.

Desnosredinski stranki, ki sta nazadnje skupaj vladali med letoma 1982 in 1998 po vodstvom kanclerja Helmuta Kohla, bosta morali najti kompromis glede vseh pomembnejših tem, od davkov pa do domače varnosti. "Pogovore bi radi začeli čim prej, da bo lahko vlada začela delovati. Imamo ogromno dela," je povedala Angela Merkel, ki si je črno-rumene koalicije med CDU/CSU in FDP želela že pred volitvami. Skupaj s FDP-jem bo namreč lahko uresničila svoje napovedi o nižanju davkov, o odhodu države iz gospodarstva ter o podaljšanju delovanja nemških jedrskih elektrarn, ki naj bi jih zaprli v naslednjem desetletju.

Nemčija pred številnimi izzivi
Novo koalicijo čakajo naporna leta zategovanja pasov, varčevanja in spopadanje s posledicami recesije. Že takoj se bo morala spopasti z ogromnim proračunskim primanjkljajem, reševati bo morala vse večjo brezposelnost in zaščititi največje evropsko gospodarstvo pred kreditnim krčem. Stranki sta napovedali, da bosta pogajanja o oblikovanju nove koalicije začeli takoj, toda analitiki opozarjajo, da bi zaradi nekaterih ključnih razlik pisanje koalicijskega sporazuma, oblikovanje vlade in razdeljevanje ministrskih mest trajalo tudi več tednov.

Rekordno nizka volilna udeležba
Letošnje volitve je poleg vseh drugih rekordov zaznamovala tudi rekordno nizka volilna udeležba. Svoj glas je oddalo "le" 70,8 odstotka volivcev, kar je najnižja volilna udeležba v nemški zgodovini. Pred štirimi leti se je na volišča odpravilo nekaj manj kot 78 odstotkov volilnih upravičencev, sicer pa za Nemce velja, da so zelo politično dejaven narod in da volilna udeležba nikoli ne pade pod 80 odstotkov, a sta nezanimiva kampanja in brezvoljnost volivcev pustili svoj pečat.

Čestitke se vrstijo
Kanclerki Merkel so ob zmagi na volitvah že čestitali številni evropski in svetovni voditelji. Ameriški predsednik Barack Obama je dejal, da bosta "pod trdno nemško vlado državi še okrepili in poglobili medsebojne odnose". Angeli Merkel so čestitali tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy, britanski premier Gordon Brown in italijanski premier Silvio Berlusconi. Vsi se veselijo nadaljnjih dobrih odnosov in tesnega sodelovanja z Nemčijo.